| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ODZIVI VZGOJITELJIC NA AGRESIVNO VEDENJE PREDŠOLSKIH OTROK IN NJIHOVIH VRSTNIKOV S POSEBNIMI POTREBAMI
Petra Petrič, 2009, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen diplomske naloge je osvetliti problem agresivnega vedenja predšolskih otrok in njihovih vrstnikov s posebnimi potrebami.Teoretični del zajema pojmovanja agresivnosti, vrste, oblike, vzroke agresivnosti, preprečevanje agresivnega vedenja ter pomoč agresivnim otrokom. V empiričnem delu pa smo analizirali odgovore, ki smo jih pridobili z anketiranjem 50 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic.
Ključne besede: agresivnost, agresivno vedenje, predšolski otroci, otroci s posebnimi potrebami
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 3658; Prenosov: 633
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
ODZIVI UČITELJEV NA NEPRIMERNO VEDENJE UČENCEV V RAZREDU
Ajda Berložnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela Odzivi učitelja na moteče vedenje učencev v razredu je ugotoviti, katera neprimerna vedenja so za učitelje moteča in kako se nanj čustveno odzivajo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so opisana pogosta neprimerna vedenja in vzroki za njihovo naraščanje. Opisano je tudi agresivno vedenje, kot najznačilnejše neprimerno vedenje. Preučila sem, na kakšne načine lahko preprečimo nasilje v šolah in kakšne metode obstajajo za odpravljanje neprimernega vedenja. Predstavljeno je, kaj so čustva in katera čustva doživljajo učitelji med soočanjem z motečim vedenjem, na kakšne načine jih izkazujejo in kako njihovo delo vpliva na čustveno izčrpanost. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki sem jih dobila na podlagi anketnih vprašalnikov. Želela sem ugotoviti, katera vedenja so za učitelje razrednega pouka najbolj moteča, kako pogosto se z njimi srečujejo in kako se s takšnim vedenjem spoprijemajo. Obenem pa me je zanimalo tudi, kako se učitelji čustveno odzivajo na moteče vedenje, kako intenzivna so čustva učiteljev in kakšna je stopnja površinskih ter globinskih strategij čustvenega dela pri učiteljih. Rezultati so pokazali, da je agresivno vedenje za učitelje najbolj moteče, vendar pa ni najbolj pogosto. Učitelji se z motečimi učenci najpogosteje pogovorijo in postavijo meje v prihodnje. Manj jih je, ki moteče učence ignorirajo in izolirajo. Pri soočanju z motečim vedenjem je najintenzivnejše čustvo jeza, najmanj intenzivno pa učitelji občutijo strah. Za učiteljev poklic je značilno izkazovanje različnih čustev. Raziskava je še pokazala, da učitelji pri svojem delu pogosteje uporabljajo globinske strategije čustvenega dela kot površinske.
Ključne besede: neprimerno vedenje, disciplina, agresivno vedenje, učenci, učitelji, čustva, strategije čustvenega dela.
Objavljeno: 29.05.2013; Ogledov: 2801; Prenosov: 528
.pdf Celotno besedilo (948,24 KB)

3.
Percepcija nezaželenega vedenja - mobing v delovnem okolju : magistrsko delo
Lucijana Drljepan, 2013, magistrsko delo

Opis: V času svojega obstoja večino časa posvetimo delu. Za preživetje potrebujemo delo in delovno okolje. Delovno okolje lahko sčasoma postane naš drugi dom, naša druga družina. Prav zato je pomembno, kako se v njem počutimo. Mobing je širok negativen pojem, ki lahko zajame različne tipe ljudi. Posledice se kažejo ne le na žrtvah, temveč tudi na pričah, kot so sodelavci, družinski člani, prijatelji, kot tudi na organizaciji ter postopoma na celotni populaciji. Veliko je definicij in raziskav na temo mobing. Znanstveniki so preučevali in še vedno preučujejo mobing pojav, njegove napadalce, žrtve in negativne posledice. Iščejo rešitve in preventivna ravnanja, ki bi izkoreninila ali vsaj omilila pojav, imenovan mobing. V magistrskem delu je glavna percepcija, torej zaznavanje in prepoznavanje nezaželenih dejanj kot dejanj, ki predstavljajo mobing. Če oseba negativnih dejanj ne zaznava kot moteče in nezaželene, tovrstna dejanja ne privedejo do prepoznavanja problema. V začaran krog negativizma so lahko vključene kot žrtve, s tem ogrožajo sebe ali vse okoli sebe v vlogi agresorja. Raziskava z naslovom Percepcija nezaželenega vedenja — mobing v delovnem okolju je pokazala, da večina vprašanih ne pozna glavnih lastnosti mobinga. Med moškimi in ženskami ne prihaja do statističnih razlik pri tem, kaj se opredeljuje kot oblika mobinga. Prav tako lahko v okviru vzorca naše raziskave sklepamo, da spol ne vpliva na zaznavanje nezaželenih mobing dejanj v delovnem okolju. Raziskava nam poda rezultat, da so glavni viri informacij o nezaželenem vedenju v delovnem okolju mediji.
Ključne besede: delovno okolje, nasilje, agresivno vedenje, mobing, žrtve, storilci, preprečevanje, primeri, magistrska dela
Objavljeno: 05.12.2013; Ogledov: 725; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

4.
Agresivno in reproduktivno vedenje hišnega murna (Acheta domesticus)
Nika Švaljek, 2013, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge je bila preučiti reproduktivno in agresivno vedenje hišnega murna (Acheta domesticus). Preučevali smo odrasle murne gojene v terariju, ki smo jih pred opazovanjem vedenja izolirali in namestili v manjše terarije. Opazovali smo reproduktivno vedenje samca in samice ter agresivno vedenje dveh samcev. Izdelali smo kataloga vedenjskih vzorcev za vsako vedenje posebej in izdelali etograme. Izkazalo se je, da je reproduktivno vedenje zelo stereotipno in da si vedenjski vzorci sledijo v določenem zaporedju. Začne se s samčevim pozivnim napevom, sledi srečanje samca in samice z dotikom anten. Nato se pozivni napev spremeni v napev dvorjenja, ki vodi v parjenje. Po parjenju samec varuje samico, ko le–ta leže jajčeca. Tudi agresivno vedenje je stereotipno in se začne s klicanjem enega izmed samcev. Samca se prepoznata z dotikom anten, sledi pretep, ki traja, dokler se eden izmed samcev ne umakne. Pri agresivnem vedenju so tekom borbe prisotni različni vedenjski vzorci, njihova prisotnost in intenziteta pa je odvisna od agresivnosti oziroma dominantnosti osebkov. Opazili smo mečevanje z antenami, razpiranje mandibul, grizenje, dvigovanje telesa v grozilno pozo, brcanje, zaletavanje z glavama. Po končani borbi je vedno sledil še pregon poraženega in agresivni napev dominantnega.
Ključne besede: hišni muren, Acheta domesticus, reproduktivno vedenje, agresivno vedenje, etogram
Objavljeno: 25.10.2013; Ogledov: 1174; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

5.
Temna stran organizacij
Monika Šajt, 2015, magistrsko delo

Opis: Maščevanje je eden prvotnih mehanizmov za preživetje človeške vrste. Že predniki so se zavedali, da je za preživetje potrebno sodelovanje in tako vzpostavili mehanizem, ki je kaznoval vsako vedenje, ki je sabotiralo vzajemnost. Evolucija maščevanja nas vodi od obligatornega dednega krvnega maščevanja, značilnega za plemenske kulture, v svet zakonov, v katerem je kazensko pravo legaliziralo maščevanje in ga preneslo v roke države. Tripp in Bies (2009) predstavljata dva pogleda na vire maščevanja. Prvi je pogled na vire maščevanja skozi oči menedžerjev, ki gleda predvsem na interese organizacije in njenih menedžerjev. Ta perspektiva zagovarja, da je za preprečitev tega pojava potrebno preverjati nagnjenost zaposlenih k jezi in maščevanju. Krivdo za pojav maščevanja na delovnem mestu pripisuje izključno delavcem. Drugi pa je pogled na vire maščevanja skozi oči zaposlenih. Ta pogled zagovarja tezo, da je vire oziroma vzroke za iskanje maščevanja na delovnem mestu treba iskati v različnih situacijskih dogodkih znotraj organizacij. Prispevek v svojem empiričnem delu predstavlja izvirne rezultate raziskave o maščevanju na delovnem mestu, opravljene na vzorcu 308 zaposlenih v slovenskih podjetjih. Anketiranci bi se najpogosteje na zaznano krivico odzvali spravljivo, saj je povprečna vrednost pri »spravi« najvišja (3,71). Zgolj 17,4 % anketirancev nekomu, ki jim je storil krivico na delovnem mestu, ne bi odpustilo. Najnižje vrednosti pa smo razpoznali pri združeni spremenljivki »maščevanje« (1,30). Takšnih, ki bi se vedli maščevalno zaradi zaznane krivice na delovnem mestu, je zgolj 4 %.
Ključne besede: organizacije, delovno mesto, zaposleni, deviantno vedenje, agresivno vedenje, ustrahovanje, nasilje, maščevanje, preprečevanje, magistrska dela
Objavljeno: 12.05.2015; Ogledov: 788; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

6.
Razvoj agresivnega vedenja
Suzana Krnjak, 2015, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu so predstavljene ugotovitve različnih avtorjev, kako pojmujejo nasilje in agresivnost. V strokovni literaturi se ta dva pojma načeloma uporabljata kot sopomenki. Opisane teorije agresivnega vedenja se med seboj zelo razlikujejo, prav tako kot mnenja znanstvenikov in raziskovalcev o razvoju agresivnega vedenja. Poseben poudarek je namenjen biološkim teorijam, saj me je zanimalo, ali je delovanje v možganih povezano z razvojem agresivnega vedenja ter kateri del v možganih je za tovrstna čustva najbolj zaslužen. Prav tako so predstavljeni dejavniki, ki privedejo do agresivnosti, med katerimi se zdijo zelo pomembni dejavniki mediji in družina. Mediji so tisti, ki prenašajo po svetu najrazličnejše zgodbe, tako ljubezenske kot tudi tiste s kriminalno vsebino. Učinki medijev običajno hitro zbledijo, lahko pa se povečujejo, če se ponavljajo, saj se pri tem javnost spominja prejšnjih podobnih prizorov. Pogosto spremljanje nasilnih prizorov lahko privede do povečane neobčutljivosti za nasilje. Odraščanje otrok v družini, kjer je nasilno vedenje nekaj vsakdanjega, pomeni večjo verjetnost, da bo takšen otrok prevzel nasilne vzorce vedenja. Prav tako so v nalogi opisane motnje osebnosti, ki bi lahko vplivale na agresivno vedenje. V empiričnem delu so s pomočjo strokovne literature in literature, pridobljene na internetu, opisani in analizirani storilci nasilnih kaznivih dejanj, saj želimo s temi podatki ugotoviti, kateri od naštetih dejavnikov (biološki, socialni, psihološki) najbolj vpliva na razvoj agresivnega vedenja.
Ključne besede: agresivnost, agresivno vedenje, nasilje, osebnostne motnje, genetika, socialni dejavniki, kazniva dejanja, storilci, analize, magistrska dela
Objavljeno: 06.11.2015; Ogledov: 1050; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (518,85 KB)

7.
Čustva pri policijskem delu
Branko Lobnikar, Milan Pagon, 2002, izvirni znanstveni članek

Opis: The authors start the paper with the definition of frustration and describe some possible coping strategies. They also analyse the ways the frustration could affect employee behaviour. Further, the results of the survey on a random sample of Slovenian police officers are presented. The "frustration - aggression" relation is analysed; according to the results, there is a statistically significant correlation with expressions of hostility and obstruction or passive aggression, but no correlation is found with an overtly aggressive behaviour. The analysis shows that the frustration of the Slovenian police officers is significantly correlated with some of their personal traits, e.g. negative affection and depression, and, at the organization level, with social undermining from supervisors. Negative correlation has been found with their job satisfaction. In conclusion, the authors present some potential strategies for managing frustration in the Slovenian police organization.
Ključne besede: frustracije, policija, agresivno vedenje, organizacija, upravljanje organizacijskega vedenja
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 552; Prenosov: 30
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Nasilje med mladimi v študentskem in dijaškem domu v Mariboru
Tanja Buhinjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Dijaški in študentski domovi imajo veliko vlogo v življenju dijakov in študentov, kajti to je njihov drugi dom, v katerem se morajo počutiti udobno, sprejeto, predvsem pa varno. Medvrstniško nasilje je v današnjem času vedno večji problem, kajti pojavlja se v različnih oblikah, ki jih je zmeraj težje odkriti, zato smo se pri pisanju diplomske naloge odločili izvesti raziskavo v študentskem in dijaškem domu, katere namen je ugotoviti, katere oblike nasilja prevladujejo. V teoretičnem delu diplomske naloge opisujemo pojem agresija in kateri dejavniki vplivajo na nasilno vedenje. Izpostavili smo, kakšno vlogo pri nastanku nasilja imajo družina, spol, mediji in sodobna tehnologija, prav tako smo Izpostavili nekaj organizacij, ki nudijo pomoč mladostnikom v primeru nasilja. V diplomski nalogi je dodanih nekaj raziskav različnih raziskovalcev, ki se navezujejo na področje medvrstniškega nasilja. Raziskovalni del diplomske naloge predstavlja raziskavo o nasilju v Dijaškem domu Maribor in Študentskih domovih Maribor. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik za dijake in študente ter na podlagi analize raziskave ugotovili, v katerem domu je več nasilja, katere oblike nasilja so najpogostejše, kako so dijaki in študenti zadovoljni z ukrepi v primeru nasilnih dejanj in komu se zaupajo, kadar so žrtve nasilja.
Ključne besede: mladostniki, agresivno vedenje, nasilje, vrstniško nasilje, dijaki, študenti, dijaški domovi, študentski domovi, diplomske naloge
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 908; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

9.
Nasilje mladostnikov nad svojimi starši
Anita Kraljič, 2016, diplomsko delo

Opis: Nasilje mladostnikov nad starši se z leti povečuje tako v tujini kot v Sloveniji. V prvih tujih raziskavah med leti 1980 in 1989 so zabeležili približno 9,2 % do 21 % (Agnew in Huguley, 1989; Cornell in Gelles v Agnew in Huguley, 1989), v nedavnih raziskavah pa dobrih 34 % (Ulman in Straus, 2000) nasilnih mladostnikov, ki izvajajo nasilje nad starši. V vseh raziskavah pa kaže, da so primarne žrtve tovrstnega nasilja matere (kar dobrih 20 %) (Ulman in Straus, 2000), po podatkih sodišča v ZDA pa je bilo nad materami nasilnih kar 72 % mladoletnikov (Routt in Anderson, 2011). Po podatkih FBI je prijavljenega nasilja mladostnikov kar 63,3 % (Pavšič Mrevlje, 2014). Tudi v Sloveniji ni veliko drugače, saj smo po naših ugotovitvah, ki smo jih dobili s pomočjo vprašalnikov za strokovne delavce Centrov za socialno delo in intervjujem z vodjo oddelka za mladoletniško kriminaliteto ugotovili, kakšne so njihove izkušnje na področju dela z mladostniki, ki izvajajo nasilje nad starši. Nasilje mladostnikov nad starši se začne med 6. in 20. leti, vendar pogosteje v starosti med 15. in 18. leti, nasilneži pa so predvsem fantje. Kaže, da so matere prav tako primarne žrtve tovrstnega nasilja. Največkrat gre za psihično nasilje, ki preraste v fizično.Omenimo lahko, da zadnja leta prihaja do tako hude oblike nasilja mladostnikov nad starši, da starši v obupu pokličejo policijo. Poleg tega pa izrečeni ukrepi prepovedi približevanja mladostnika staršem naraščajo.
Ključne besede: mladostniki, agresivno vedenje, nasilje, nasilje nad starši, diplomske naloge
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 399; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (430,57 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici