| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Poznavanje deeskalacijskih tehnik v psihiatrični zdravstveni negi med študenti zdravstvene nege
Barbara Kolar, 2021, diplomsko delo

Opis: Deeskalacijske tehnike so tehnike pomirjanja ter zniževanje agresivnega in napadalnega vedenja pri sočloveku. Uporabljajo se tudi v zdravstvu. V zaključnem delu smo želeli ugotoviti, kako dobro so z deeskalacijskimi tehnikami seznanjeni študenti zdravstvene nege.
Ključne besede: deeskalacija, agresivno vedenje, agresivni pacient, pacient z duševno motnjo, duševno zdravje
Objavljeno: 21.07.2021; Ogledov: 166; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (815,47 KB)

2.
Agresija in nasilje v bolnišničnem okolju
Marina Pertoci, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Agresija in nasilje sta pogosta, vendar premalo zaznana problema v bolnišničnem okolju, ki ju doživljajo izvajalci zdravstvene nege. Namen zaključnega dela je bil raziskati agresivnost in nasilje v bolnišničnem okolju, pogostost pojavljanja ter ukrepanje in soočanje izvajalcev zdravstvene nege. Metode: V teoretičnem delu diplomskega dela smo za pregled domače in tuje literature uporabili deskriptivno metodo. Pri raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Raziskava je bila izvedena v bolnišničnem okolju na kirurškem, internem in psihiatričnem oddelku. Sodelovalo je 90 izvajalcev zdravstvene nege, po 30 z vsakega oddelka. Raziskovalni instrument je bil anketni vprašalnik. Podatke smo analizirali s pomočjo Microsoft Office Excel in IBM SPSS Statistic 27. Rezultati: Raziskava je pokazala, da izvajalci zdravstvene nege na oddelkih, vključenih v raziskavo, pogosto zaznajo nasilje. Najpogosteje se pojavlja verbalno nasilje (n = 79). Ob tem je najpogosteje uporabljeno kričanje, preklinjanje, žaljenje, ustrahovanje. Zaradi dogodkov, povezanih z nasiljem, izvajalci zdravstvene nege navajajo težave s spanjem. 15,6 % anketiranih, ki so doživeli nasilje, navajajo ob tem tudi poškodbo. Ob agresivnem incidentu so občutili ogroženost (3,23 ± 0,94), strah (3,12 ± 1,09) in nemoč (3,12 ± 1,13). Razprava in sklep: Ugotovili smo, da vključeni v raziskavo pogosto doživljajo nasilje in se srečujejo z agresivnimi bolniki, kar ogroža njihovo varnost in vpliva na njihovo delo. Zdravstvenim delavcem je treba zagotoviti podporo in redno izobraževanje o ukrepanju in preprečevanju agresivnih in nasilnih dejanj ter spodbujati k prijavi incidentov.
Ključne besede: zdravstveni delavci, izkušnje, agresija, nasilje, agresivno vedenje
Objavljeno: 20.05.2021; Ogledov: 183; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1003,49 KB)

3.
Preventivno delo z agresivnimi učenci v osnovni šoli
Urška Mesarič, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali agresivno vedenje in dejavnike, ki vplivajo nanj. Delo je razdeljeno na dva obsežnejša dela. V prvem delu smo opisali različne oblike agresivnosti ter opredelili osnovne pojme: agresivnost, moteče vedenje in nasilje. Predstavili smo različne teorije agresivnost in osebne ter družbene dejavnike, ki vplivajo na agresivno vedenje posameznika. Prav tako smo v prvem delu odgovarjali na vprašanje, kako se agresivno vedenje izraža v šoli in kateri otroci so v šoli opredeljeni kot otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. V drugem delu smo se osredotočili predvsem na strategije oziroma dejavnosti, s katerimi lahko zmanjšamo oziroma preprečimo pojavnost neželenega, agresivnega vedenja učencev. Veliko vlogo pri tem igra sodelovanje šole s starši ter preventivno delovanje šole. Slednje se lahko izvaja skozi aktivnosti spodbujanja dobre socialne klime, spoštljivih odnosov ter z učenjem prosocialnih veščin in konstruktivnih vzorcev vedenja. Nalogo smo zaključili s kratkim priročnikom, ki je namenjen učiteljem in drugim strokovnim delavcem, tudi staršem, ki imajo opravka z otroki, ki izražajo neprimerno ali agresivno vedenje. Priročnik temelji na aktivnostih preventivnega delovanja, ki vključujejo vaje za vzpostavljanje dobre klime in odnosov v razredu, prepoznavanje lastnih čustev in čustev drugih, ter vaje za urjenje ustreznih načinov izražanja jeze in socialnega zavedanja.
Ključne besede: agresivno vedenje, moteče vedenje, jeza, preventivno delovanje, razredna klima
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 335; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

4.
Nasilje med mladimi v študentskem in dijaškem domu v Mariboru
Tanja Buhinjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Dijaški in študentski domovi imajo veliko vlogo v življenju dijakov in študentov, kajti to je njihov drugi dom, v katerem se morajo počutiti udobno, sprejeto, predvsem pa varno. Medvrstniško nasilje je v današnjem času vedno večji problem, kajti pojavlja se v različnih oblikah, ki jih je zmeraj težje odkriti, zato smo se pri pisanju diplomske naloge odločili izvesti raziskavo v študentskem in dijaškem domu, katere namen je ugotoviti, katere oblike nasilja prevladujejo. V teoretičnem delu diplomske naloge opisujemo pojem agresija in kateri dejavniki vplivajo na nasilno vedenje. Izpostavili smo, kakšno vlogo pri nastanku nasilja imajo družina, spol, mediji in sodobna tehnologija, prav tako smo Izpostavili nekaj organizacij, ki nudijo pomoč mladostnikom v primeru nasilja. V diplomski nalogi je dodanih nekaj raziskav različnih raziskovalcev, ki se navezujejo na področje medvrstniškega nasilja. Raziskovalni del diplomske naloge predstavlja raziskavo o nasilju v Dijaškem domu Maribor in Študentskih domovih Maribor. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik za dijake in študente ter na podlagi analize raziskave ugotovili, v katerem domu je več nasilja, katere oblike nasilja so najpogostejše, kako so dijaki in študenti zadovoljni z ukrepi v primeru nasilnih dejanj in komu se zaupajo, kadar so žrtve nasilja.
Ključne besede: mladostniki, agresivno vedenje, nasilje, vrstniško nasilje, dijaki, študenti, dijaški domovi, študentski domovi, diplomske naloge
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 1342; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

5.
Nasilje mladostnikov nad svojimi starši
Anita Kraljič, 2016, diplomsko delo

Opis: Nasilje mladostnikov nad starši se z leti povečuje tako v tujini kot v Sloveniji. V prvih tujih raziskavah med leti 1980 in 1989 so zabeležili približno 9,2 % do 21 % (Agnew in Huguley, 1989; Cornell in Gelles v Agnew in Huguley, 1989), v nedavnih raziskavah pa dobrih 34 % (Ulman in Straus, 2000) nasilnih mladostnikov, ki izvajajo nasilje nad starši. V vseh raziskavah pa kaže, da so primarne žrtve tovrstnega nasilja matere (kar dobrih 20 %) (Ulman in Straus, 2000), po podatkih sodišča v ZDA pa je bilo nad materami nasilnih kar 72 % mladoletnikov (Routt in Anderson, 2011). Po podatkih FBI je prijavljenega nasilja mladostnikov kar 63,3 % (Pavšič Mrevlje, 2014). Tudi v Sloveniji ni veliko drugače, saj smo po naših ugotovitvah, ki smo jih dobili s pomočjo vprašalnikov za strokovne delavce Centrov za socialno delo in intervjujem z vodjo oddelka za mladoletniško kriminaliteto ugotovili, kakšne so njihove izkušnje na področju dela z mladostniki, ki izvajajo nasilje nad starši. Nasilje mladostnikov nad starši se začne med 6. in 20. leti, vendar pogosteje v starosti med 15. in 18. leti, nasilneži pa so predvsem fantje. Kaže, da so matere prav tako primarne žrtve tovrstnega nasilja. Največkrat gre za psihično nasilje, ki preraste v fizično.Omenimo lahko, da zadnja leta prihaja do tako hude oblike nasilja mladostnikov nad starši, da starši v obupu pokličejo policijo. Poleg tega pa izrečeni ukrepi prepovedi približevanja mladostnika staršem naraščajo.
Ključne besede: mladostniki, agresivno vedenje, nasilje, nasilje nad starši, diplomske naloge
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 821; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (430,57 KB)

6.
Razvoj agresivnega vedenja
Suzana Krnjak, 2015, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu so predstavljene ugotovitve različnih avtorjev, kako pojmujejo nasilje in agresivnost. V strokovni literaturi se ta dva pojma načeloma uporabljata kot sopomenki. Opisane teorije agresivnega vedenja se med seboj zelo razlikujejo, prav tako kot mnenja znanstvenikov in raziskovalcev o razvoju agresivnega vedenja. Poseben poudarek je namenjen biološkim teorijam, saj me je zanimalo, ali je delovanje v možganih povezano z razvojem agresivnega vedenja ter kateri del v možganih je za tovrstna čustva najbolj zaslužen. Prav tako so predstavljeni dejavniki, ki privedejo do agresivnosti, med katerimi se zdijo zelo pomembni dejavniki mediji in družina. Mediji so tisti, ki prenašajo po svetu najrazličnejše zgodbe, tako ljubezenske kot tudi tiste s kriminalno vsebino. Učinki medijev običajno hitro zbledijo, lahko pa se povečujejo, če se ponavljajo, saj se pri tem javnost spominja prejšnjih podobnih prizorov. Pogosto spremljanje nasilnih prizorov lahko privede do povečane neobčutljivosti za nasilje. Odraščanje otrok v družini, kjer je nasilno vedenje nekaj vsakdanjega, pomeni večjo verjetnost, da bo takšen otrok prevzel nasilne vzorce vedenja. Prav tako so v nalogi opisane motnje osebnosti, ki bi lahko vplivale na agresivno vedenje. V empiričnem delu so s pomočjo strokovne literature in literature, pridobljene na internetu, opisani in analizirani storilci nasilnih kaznivih dejanj, saj želimo s temi podatki ugotoviti, kateri od naštetih dejavnikov (biološki, socialni, psihološki) najbolj vpliva na razvoj agresivnega vedenja.
Ključne besede: agresivnost, agresivno vedenje, nasilje, osebnostne motnje, genetika, socialni dejavniki, kazniva dejanja, storilci, analize, magistrska dela
Objavljeno: 06.11.2015; Ogledov: 1697; Prenosov: 365
.pdf Celotno besedilo (518,85 KB)

7.
Čustva pri policijskem delu
Branko Lobnikar, Milan Pagon, 2002, izvirni znanstveni članek

Opis: The authors start the paper with the definition of frustration and describe some possible coping strategies. They also analyse the ways the frustration could affect employee behaviour. Further, the results of the survey on a random sample of Slovenian police officers are presented. The "frustration - aggression" relation is analysed; according to the results, there is a statistically significant correlation with expressions of hostility and obstruction or passive aggression, but no correlation is found with an overtly aggressive behaviour. The analysis shows that the frustration of the Slovenian police officers is significantly correlated with some of their personal traits, e.g. negative affection and depression, and, at the organization level, with social undermining from supervisors. Negative correlation has been found with their job satisfaction. In conclusion, the authors present some potential strategies for managing frustration in the Slovenian police organization.
Ključne besede: frustracije, policija, agresivno vedenje, organizacija, upravljanje organizacijskega vedenja
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 968; Prenosov: 49
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Temna stran organizacij
Monika Šajt, 2015, magistrsko delo

Opis: Maščevanje je eden prvotnih mehanizmov za preživetje človeške vrste. Že predniki so se zavedali, da je za preživetje potrebno sodelovanje in tako vzpostavili mehanizem, ki je kaznoval vsako vedenje, ki je sabotiralo vzajemnost. Evolucija maščevanja nas vodi od obligatornega dednega krvnega maščevanja, značilnega za plemenske kulture, v svet zakonov, v katerem je kazensko pravo legaliziralo maščevanje in ga preneslo v roke države. Tripp in Bies (2009) predstavljata dva pogleda na vire maščevanja. Prvi je pogled na vire maščevanja skozi oči menedžerjev, ki gleda predvsem na interese organizacije in njenih menedžerjev. Ta perspektiva zagovarja, da je za preprečitev tega pojava potrebno preverjati nagnjenost zaposlenih k jezi in maščevanju. Krivdo za pojav maščevanja na delovnem mestu pripisuje izključno delavcem. Drugi pa je pogled na vire maščevanja skozi oči zaposlenih. Ta pogled zagovarja tezo, da je vire oziroma vzroke za iskanje maščevanja na delovnem mestu treba iskati v različnih situacijskih dogodkih znotraj organizacij. Prispevek v svojem empiričnem delu predstavlja izvirne rezultate raziskave o maščevanju na delovnem mestu, opravljene na vzorcu 308 zaposlenih v slovenskih podjetjih. Anketiranci bi se najpogosteje na zaznano krivico odzvali spravljivo, saj je povprečna vrednost pri »spravi« najvišja (3,71). Zgolj 17,4 % anketirancev nekomu, ki jim je storil krivico na delovnem mestu, ne bi odpustilo. Najnižje vrednosti pa smo razpoznali pri združeni spremenljivki »maščevanje« (1,30). Takšnih, ki bi se vedli maščevalno zaradi zaznane krivice na delovnem mestu, je zgolj 4 %.
Ključne besede: organizacije, delovno mesto, zaposleni, deviantno vedenje, agresivno vedenje, ustrahovanje, nasilje, maščevanje, preprečevanje, magistrska dela
Objavljeno: 12.05.2015; Ogledov: 1178; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

9.
Percepcija nezaželenega vedenja - mobing v delovnem okolju : magistrsko delo
Lucijana Drljepan, 2013, magistrsko delo

Opis: V času svojega obstoja večino časa posvetimo delu. Za preživetje potrebujemo delo in delovno okolje. Delovno okolje lahko sčasoma postane naš drugi dom, naša druga družina. Prav zato je pomembno, kako se v njem počutimo. Mobing je širok negativen pojem, ki lahko zajame različne tipe ljudi. Posledice se kažejo ne le na žrtvah, temveč tudi na pričah, kot so sodelavci, družinski člani, prijatelji, kot tudi na organizaciji ter postopoma na celotni populaciji. Veliko je definicij in raziskav na temo mobing. Znanstveniki so preučevali in še vedno preučujejo mobing pojav, njegove napadalce, žrtve in negativne posledice. Iščejo rešitve in preventivna ravnanja, ki bi izkoreninila ali vsaj omilila pojav, imenovan mobing. V magistrskem delu je glavna percepcija, torej zaznavanje in prepoznavanje nezaželenih dejanj kot dejanj, ki predstavljajo mobing. Če oseba negativnih dejanj ne zaznava kot moteče in nezaželene, tovrstna dejanja ne privedejo do prepoznavanja problema. V začaran krog negativizma so lahko vključene kot žrtve, s tem ogrožajo sebe ali vse okoli sebe v vlogi agresorja. Raziskava z naslovom Percepcija nezaželenega vedenja — mobing v delovnem okolju je pokazala, da večina vprašanih ne pozna glavnih lastnosti mobinga. Med moškimi in ženskami ne prihaja do statističnih razlik pri tem, kaj se opredeljuje kot oblika mobinga. Prav tako lahko v okviru vzorca naše raziskave sklepamo, da spol ne vpliva na zaznavanje nezaželenih mobing dejanj v delovnem okolju. Raziskava nam poda rezultat, da so glavni viri informacij o nezaželenem vedenju v delovnem okolju mediji.
Ključne besede: delovno okolje, nasilje, agresivno vedenje, mobing, žrtve, storilci, preprečevanje, primeri, magistrska dela
Objavljeno: 05.12.2013; Ogledov: 1056; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

10.
Agresivno in reproduktivno vedenje hišnega murna (Acheta domesticus)
Nika Švaljek, 2013, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge je bila preučiti reproduktivno in agresivno vedenje hišnega murna (Acheta domesticus). Preučevali smo odrasle murne gojene v terariju, ki smo jih pred opazovanjem vedenja izolirali in namestili v manjše terarije. Opazovali smo reproduktivno vedenje samca in samice ter agresivno vedenje dveh samcev. Izdelali smo kataloga vedenjskih vzorcev za vsako vedenje posebej in izdelali etograme. Izkazalo se je, da je reproduktivno vedenje zelo stereotipno in da si vedenjski vzorci sledijo v določenem zaporedju. Začne se s samčevim pozivnim napevom, sledi srečanje samca in samice z dotikom anten. Nato se pozivni napev spremeni v napev dvorjenja, ki vodi v parjenje. Po parjenju samec varuje samico, ko le–ta leže jajčeca. Tudi agresivno vedenje je stereotipno in se začne s klicanjem enega izmed samcev. Samca se prepoznata z dotikom anten, sledi pretep, ki traja, dokler se eden izmed samcev ne umakne. Pri agresivnem vedenju so tekom borbe prisotni različni vedenjski vzorci, njihova prisotnost in intenziteta pa je odvisna od agresivnosti oziroma dominantnosti osebkov. Opazili smo mečevanje z antenami, razpiranje mandibul, grizenje, dvigovanje telesa v grozilno pozo, brcanje, zaletavanje z glavama. Po končani borbi je vedno sledil še pregon poraženega in agresivni napev dominantnega.
Ključne besede: hišni muren, Acheta domesticus, reproduktivno vedenje, agresivno vedenje, etogram
Objavljeno: 25.10.2013; Ogledov: 1631; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici