| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Agresivnost med mladimi
Indira Husanović, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili temeljne pojme agresivnosti in nasilja ter opisali teorije agresivnosti. Predstavili smo dejavnike, ki vplivajo na nasilno vedenje mladostnikov ter oblike nasilja mladih v Sloveniji. Navedli smo tudi ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nasilja ter soočenje šole z nasiljem. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju in Srednji zdravstveni šoli v Celju v mesecu septembru 2009 in v mesecu marcu 2010. Namen raziskave je bil, ugotoviti katera vrsta nasilja prevladuje med mladostniki, kje najpogosteje pride do nasilja in koga obvestijo v primeru, da so bili žrtev nasilja. Rezultate smo pridobili z vprašalnikom zaprtega in polodprtega tipa, razdeljenim med 40 osnovnošolcem in 40 srednješolcem. Rezultati raziskave so pokazali da je v anketirani osnovni šoli prisotno psihično kot fizično nasilje, medtem ko v anketirani srednji šoli prevladuje psihično nasilje. V anketirani osnovni šoli najpogosteje pride do nasilja na hodnikih šole, v anketirani srednji šoli pa pred šolo. V primeru nasilja anketirani osnovnošolci najpogosteje obvestijo učitelja in prijatelje, medtem ko srednješolci svoje starše.
Ključne besede: Ključne besede: nasilje, agresija, mladostnik, vrstniško in medvrstniško nasilje, bullying.
Objavljeno: 02.07.2010; Ogledov: 4571; Prenosov: 1191
.pdf Celotno besedilo (565,36 KB)

2.
Obravnava agresivnega pacienta v prehospitalnem okolju
Tadej Babič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so bili predstavljeni problematika nasilja v zdravstveni negi ter preprečevanje le-tega; etične dileme, s katerimi se izvajalci zdravstvene nege srečujejo pri obravnavi agresivnega pacienta; alkohol, njegova škodljivost ter preventiva škodljive rabe alkohola ter obravnava agresivnega pacienta v prehospitalnem okolju. Cilji diplomske naloge so: ugotoviti, v kolikšnem deležu so se izvajalci zdravstvene nege srečali z nasiljem pri obravnavi agresivnega pacienta; ugotoviti, katera vrsta nasilja prevladuje in kateri so najpogostejši vzroki za pojav nasilja; ugotoviti, ali znajo izvajalci zdravstvene nege ustrezno reagirati na agresivno vedenje pacienta; ugotoviti, ali ustanova zagotavlja izvajalcem zdravstvene nege dovolj varnosti in dodatnih izobraževanj na temo agresivnost pacientov. S pomočjo rezultatov ankete smo ugotovili, da pri obravnavi agresivnega pacienta prevladuje predvsem verbalno nasilje, in sicer pri 37,97 % anketirancev. 55 % izvajalcev zdravstvene nege se ne počuti dovolj usposobljenih za ravnanje v situacijah z agresivnim pacientom. 42,22 % anketirancev pri obravnavi agresivnega pacienta uporablja incidentni list, 8,89 % anketirancev pa pisno predajo službe. Sklepamo, da so potrebna dodatna izobraževanja za izvajalce zdravstvene nege za ravnanje v situacijah z agresivnim pacientom, izjemnega pomena pa je dosledno pisno dokumentiranje nasilnih dogodkov, saj le na podlagi tega lahko delovna organizacija dobi realno sliko o resnosti stanja in pravilno ukrepa, prav tako pa s tem izvajalci zdravstvene nege lahko prispevajo k izboljšavam na področju varnosti. Skupaj z izdelanimi protokoli za ravnanje v situacijah z agresivnim pacientom pa so navedeni ukrepi ključni za preprečevanje nasilja na delovnem mestu.
Ključne besede: Nasilje, zdravstvena nega, alkohol, agresija, pacient, prehospitalno okolje.
Objavljeno: 02.07.2010; Ogledov: 2347; Prenosov: 323
.pdf Celotno besedilo (821,70 KB)

3.
VPLIV NASILNIH RISANK NA POPULACIJO OTROK NA PRIMERU CARTOON NETWORKA
Sara Pokeržnik, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu sem skušala odgovoriti na vprašanje, ali gledanje nasilnih risank lahko poveča nasilno vedenje otrok v vsakdanjem življenju. Ugotovitve kažejo, da nasilne risanke sicer lahko spodbujajo agresijo in posnemanje nasilnega vedenja, vendar pa dokazov o vzročni povezanosti med gledanjem nasilnih prizorov in posledičnem povečanem agresivnem vedenju v vsakdanjem življenju, ni. Pri vzrokih za agresivno obnašanje je namreč potrebno upoštevati in obravnavati širši spekter dejavnikov, ki lahko vplivajo na oblikovanje otrokove osebnosti.
Ključne besede: Televizija, risanke, nasilje, agresija, otroci.
Objavljeno: 05.01.2011; Ogledov: 8298; Prenosov: 511
.pdf Celotno besedilo (3,95 MB)

4.
Smernice na poti do miru v palestinsko izraelskem konfliktu : magistrsko delo
Boštjan Kopše, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Ustanovitev Izraela je rešila nacionalno vprašanje židovskega naroda, hkrati pa povzročila nov problem, saj so brez svoje države ostali tamkajšnji Arabci oziroma Palestinci. Predvsem zaradi tega večina arabskih držav Izraelu odreka pravico do obstoja ter izpodbija pravne temelje in legitimnost njegove državnosti. Izrael predstavlja uresničitev sionističnih prizadevanj in konec skoraj dveh tisočletij dolge razpršenosti židovskega ljudstva po svetu od takrat, ko so se leta 70 po dokončnem starorimskem zlomu židovskih vstaj v Palestini razpršili proti Evropi, severni Afriki in proti vzhodu. Vsa ta stoletja je bil edini vir in steber njihove skupne identitete njihova vera, leta 1948 pa so končno spet postali nacija, to je narod s svojo državo, ki si je izboril suverenost in neodvisnost na ozemlju, za katerega verjamejo, da jim ga je obljubil sam Bog. V magistrski nalogi bomo na podlagi analiziranega stanja podali smernice, ki bi vodile v premirje, v konstruktivno rešitev večnega palestinsko-izraelskega konflikta.
Ključne besede: mir, konflikt, terorizem, agresija, stabilizacija
Objavljeno: 04.05.2011; Ogledov: 1642; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

5.
6.
Obladovanje nasilnih zapornikov
Bojan Majcen, Stanislav Železnik, 2008, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: zapori, zaporniki, nasilje, agresija, nasilno vedenje, preprečevanje, pazniki, žrtve
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 992; Prenosov: 124
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Vloga položaja v sesnem redu na agresivno obnašanje pujskov po odstavitvi
Tina Urek, 2013, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti povezavo med položajem v sesnem redu in agonističnimi vedenjskimi vzorci (agresivno obnašanje) pri pujskih po odstavitvi. V raziskavo je bilo vključenih 120 pujskov iz 12 različnih gnezd. V laktaciji smo opazovali položaj pujskov na mamalnem kompleksu in jih ustrezno označili. V drugem delu poskusa pa smo v obdobju od odstavitve do 18. dne opazovali agresivne dogodke (agresivno obnašanje) med pujski. Pujski, ki so v obdobju laktacije sesali na sredinskem delu mamalnega kompleksa (Sr), so bili pogosteje vključeni v agresivno obnašanje. Prvi dan po odstavitvi so bili pujski Sr vključeni v več kot polovico (64,1 %) situacij agresivnega obnašanja, manj (29,6 %) so bili vključeni pujski s sprednjega dela mamalnega kompleksa (S). Agresivnega obnašanja, v katerega so bili vključeni pujski zadnjega dela mamalnega kompleksa (Z), je bilo v času opazovanja bistveno manj (6,3 %). Največ agresivnega obnašanja se je zgodilo v prvih 24 urah po odstavitvi, že naslednji dan se je število primerov agresivnega obnašanja prepolovilo (53 %). Trend padanja se je nadaljeval tudi v nadaljnjih dneh po odstavitvi. Število agresivnih dogodkov je bilo v negativni povezavi s povprečno dnevno konzumacijo. V raziskavi smo tako ugotovili, da ima sesni red pomemben vpliv na vzpostavljanje socialnega reda v odstavitveni skupini, katerega pomemben del so tudi agonistične interakcije, t.j. agresivno obnašanje, v katere so bili pujski s sredinskega dela mamalnega kompleksa bistveno bolj vključeni.
Ključne besede: sesni red, odstavitev, agresija, hierarhija, pujski
Objavljeno: 11.10.2013; Ogledov: 1270; Prenosov: 39
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Sprejem agresivnega pacienta na oddelek za psihiatrijo
Andrej Horvat, 2014, diplomsko delo

Opis: Agresija in nasilje predstavljata velik problem v družbi. Agresija se lahko izrazi v različnih oblikah, od blagih, kot je povzdignjen glas, pa vse do nenadnega fizičnega napada. Najpogosteje je prisotna verbalna agresija, kot so grožnje, izzivanja. Agresivni izbruhi imajo neugoden vpliv na zdravje, varnost in dobro počutje ostalih pacientov in oddelčnega osebja. Medicinske sestre in zdravstveni tehniki imajo visoko stopnjo tveganja, da so žrtve agresivnega vedenja s strani pacientov. V diplomskem delu smo opisali najpogostejše duševne motnje, ki so povezane z agresijo, ter vlogo medicinske sestre in ostalih članov zdravstvenega tima pri sprejemu agresivnega pacienta. Opisana je komunikacija z agresivnim pacientom in deeskalacijske tehnike, ki se uporabljajo v praksi. Diplomsko delo je teoretičnega značaja. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. S pomočjo sistematičnega iskanja literature po knjižnicah in bibliografskih bazah ter z iskanjem spletne literature, zloženk smo pregledali in kritično analizirali domačo in tujo strokovno literaturo ter vire, ki se navezujejo na našo temo. Podatke smo preučili, uredili, analizirali, sistematizirali in jih zapisali v računalniškem programu Microsoft Word. S prebiranjem domače in tuje literature smo ugotovili, katere motnje so najbolj povezane z agresijo. Ugotovili smo tudi, da z uporabo posebnih tehnik v praksi lahko zmanjšamo stopnjo agresivnosti. Agresija je pogost spremljevalec duševnih motenj. Ustrezen pristop k agresivnemu pacientu zmanjša stopnjo agresije in s tem tudi lajša nadaljnjo obravnavo na oddelku. Zelo pomembni so preventivni ukrepi. Ocena stopnje tveganja za agresivno vedenje je eden najpomembnejših dejavnikov v preprečevanju agresivnega vedenja. K pacientu usmerjena komunikacija omogoča razvoj dobrega terapevtskega odnosa. Uporaba deeskalacijskih tehnik lahko prepreči stopnjevanje in izbruh agresije in zmanjša potrebo po bolj restriktivnih ukrepih za obvladovanje agresije.
Ključne besede: agresija, duševne motnje, obravnava, komunikacija, deeskalacija.
Objavljeno: 08.07.2014; Ogledov: 2634; Prenosov: 597
.pdf Celotno besedilo (514,42 KB)

9.
Vojna na Hrvaškem 1990-1995
Miro Hribernik, 2013, doktorska disertacija

Opis: Zadnje desetletje 20. stoletja je za Jugoslavijo prineslo velike spremembe. Kmalu po Titovi smrti so do tedaj prikrite napetosti izbruhnile na površje. V začetku osemdesetih let so izbruhnili nemiri Albancev v avtonomni pokrajini Kosovo, ki so pomagali oživiti srbski nacionalizem, ki ga je komunistični režim desetletja držal pod kontrolo. Leta 1986 so bili objavljeni odlomki Memoranduma SANU, v katerem je bil položaj srbskega naroda v Jugoslaviji prikazan kot katastrofalen. V Srbiji je prišlo konec osemdesetih let do množičnega gibanja, ki je izražalo hegemonistične težnje Srbov pod vodstvom Slobodana Miloševića. Na Hrvaškem je na prvih svobodnih volitvah po drugi svetovni vojni zmagala HDZ (Hrvatska demokratska zajednica) pod vodstvom Franja Tuđmana, ki je sprejela vrsto ukrepov, ki naj bi zmanjšali nesorazmerno vlogo srbske manjšine v javnem življenju na Hrvaškem in oživila stare hrvaške simbole iz časa NDH, kar je med hrvaškimi Srbi povzročilo veliko ogorčenje. Avgusta 1990 so krajinski Srbi v Kninu razglasili avtonomijo in blokirali prometne poti Dalmaciji. Upor se je širil tudi na druga območja na Hrvaškem, kjer so živeli Srbi. V začetku leta 1991 so nemiri že prerasli v oborožene spopade s hrvaško policijo v Pakracu, Plitvicah in Borovem Selu. Na obeh straneh so padle prve žrtve. Hrvaška je bila razorožena in soočena z močno JLA, v kateri so prevladovali Srbi. Konec julija 1991 se je vojna na Hrvaškem dokončno razplamtela. Do tedaj so srbski uporniki, ob pomoči JLA in paravojaških formacij, brez večjih oboroženih spopadov s hrvaško stranjo uspeli okupirati velik del Hrvaške. Boji so izbruhnili v širokem loku od Gospića na jugu in Karlovca na severu, ki je blizu Zagreba in južno od njega, preko Pakraca in Okučanov do Vukovarja v vzhodni Slavoniji. Armada se je na Hrvaškem bojevala izredno regionalizirano, na več samostojnih in popolnoma ločenih celotah. Tako se je izoblikovalo več bojišč, ki med sabo niso bila vojaško povezana, ampak le smiselno v uresničevanju projekta Velike Srbije. Najbolj srditi boji z največ žrtvami so potekali na vzhodnoslavonskem bojišču in so dosegli višek s srbskim zavzetjem Vukovarja. Intenzivnost bojev na zahodnoslavonskem bojišču je le malo zaostajala za ostrino vzhodnoslavonskih bojev. Bojišče na Baniji in Pokolpju ter karlovško in kordunsko bojišče sta predstavljali najbolj severozahodno bojišče v vojni na Hrvaškem, hkrati sta bili najbližje Sloveniji. V Liki in severni Dalmaciji so hoteli srbski uporniki ob pomoči JLA zasesti Zadar in si tako izboriti prehod na morje. Hrvaške sile so tukaj spretno obranile Šibenik. Južnodalmatinsko (dubrovniško) bojišče je skupaj s pomorskim bojiščem predstavljalo najbolj južno dogajanje v vojni na Hrvaškem. V začetku oktobra 1991 je JLA z morja, kopnega in iz zraka nepričakovano napadla Dubrovnik, vendar so branilci odbili vse napade. Konec leta 1991 se je razmerje moči začelo nagibati v korist Hrvaške. Hrvaška vojska je to izkoristila z ofenzivo za osvobajanje zahodne Slavonije, ki pa je bila zaključena samo deloma, ker je bilo v začetku leta 1992 v Sarajevu podpisano premirje. Marca 1992 se je na Hrvaškem pričela operacija Zaščitnih sil OZN, ki so se razmestile na tista območja na Hrvaškem, ki so jih zasedli uporni Srbi in JLA. Aprila istega leta je Hrvaška vojska poskušala s prodorom v Baranjo, ki pa ni bil uspešen. V začetku julija 1992 je Hrvaška vojska z vojaško operacijo osvobodila dubrovniško primorje. 21. junija 1992 so hrvaške sile začele akcijo na Miljevškem platoju in tako prisilile srbske sile na umik iz okolice Šibenika in Vodic. V začetku leta 1993 je Hrvaška vojska pričela z operacijo, s katero je potisnila Srbe s ključnih točk okrog Maslenice, letališča Zemunik in jezu hidroelektrarne Peruća. Ob hkratnih vojaških akcijah je hrvaška stran s srbsko sklenila tudi nekaj sporazumov. Septembra 1993 so hrvaške sile osvobodile Medaški žep pri Gospiću. Hrvaška vojska je aktivno sodelovala tudi v v
Ključne besede: vojna na Hrvaškem, hrvaški Srbi, nacionalizem, SFRJ, Hrvaška, vstaja hrvaških Srbov, JLA, Hrvaška vojska, Srbska vojska Krajine, Republika Srbska Krajina, agresija, vojaške operacije, bojišča v vojni na Hrvaškem, operacija »Blisk«, operacija »Nevihta«, 1990 - 1995, posledice vojne
Objavljeno: 21.05.2014; Ogledov: 5719; Prenosov: 629
.pdf Celotno besedilo (32,24 MB)

10.
ORGANIZACIJSKI MODEL ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI IN KAKOVOSTI PRI OBRAVNAVI PSIHIATRIČNEGA BOLNIKA Z VIDIKA RAZLIČNIH DELEŽNIKOV
Branko Gabrovec, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo se lotili raziskovanja varnosti in kakovosti obravnave psihiatričnega bolnika z vidika različnih deležnikov, posebej pa smo se osredotočili na pojav izbruha agresije in različnih oblik nasilja. Od različnih deležnikov smo v ospredje postavili zdravstveno nego, ki je med deležniki v procesu obravnave najbolj izpostavljena, še posebej med zaposlenimi v zdravstveni negi v psihiatričnih bolnišnicah, psihiatričnih domovih in CUDV. Dosedanje raziskave in disertacije na tem področju so redke, hkrati pa se večinoma »dotikajo« le medikamentoznih ukrepov. V teoretičnem delu smo predstavili različne vire in znanja o: zagotavljanju varnosti, kakovosti storitev, kakovosti v zdravstvu, zadovoljstvu uporabnikov, psihiatričnih boleznih in stanjih, nasilju psihiatričnih bolnikov in empiričnih podatkih ter regulaciji področja in njenih prednostih ter slabostih. V nadaljevanju smo predstavili predlagan organizacijski model obravnave agresije in funkcionalnega izobraževanja, ki smo ga 3 leta izvajali v določenih javnih zavodih. Za pripravo empiričnega dela smo s študenti 2. letnika magistrskega študija zdravstvene nege izvedli fokusno skupino, s katero smo želeli pridobiti večjo širino mnenj in istočasno testirati anketni vprašalnik. V empiričnem delu smo opravili raziskavo najbolj izpostavljenega profila (zdravstvena nega) v psihiatričnih bolnišnicah, domovih in CUDV. V raziskavi smo želeli ugotoviti vrsto in pogostost različnih oblik agresije, s katerimi se soočajo anketirani, ter ugotoviti uspešnost predlaganega organizacijskega modela. Skupno so na anketo odgovorile 303 osebe. Ugotovili smo, da se je v celotni populaciji z verbalnim nasiljem s strani bolnika v zadnjem letu srečalo 85,5 % anketiranih, s fizičnem nasiljem 74,9 %, na delu pa jih je bilo kadarkoli poškodovanih 55,8 % anketiranih. Pri zaposlenih v psihiatričnih bolnišnicah (n=203) se je z verbalnim nasiljem s strani bolnika v zadnjem letu srečalo 92,6 % anketiranih s fizičnem nasiljem 84,2 %, na delu pa jih je bilo kadarkoli poškodovanih 63,5 % anketiranih. Z raziskavo smo tudi potrdili uspešnost predlaganega organizacijskega modela.
Ključne besede: Varnost, kakovost, psihiatrični, bolnik, nasilje, agresija, zdravstvena nega, sprejem proti volji, zagotavljanje varnosti, upravljanje kakovosti
Objavljeno: 20.08.2014; Ogledov: 1776; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (3,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici