| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DOGAJANJE NA VASI V OKRAJU RADGONA 1945-1947
Barbara Bratuša, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Dogajanje na vasi v okraju Radgona med leti 1945—1947 je bil cilj predstaviti izgon nemškega prebivalstva, izvajanje agrarne reforme in kolonizacije ter obvezne oddaje v okraju Radgona. Za dosego zastavljenih ciljev je bilo potrebno uporabiti različne metode dela. Najprej je bilo nujno zbrati različne vire (arhivske, tiskane in ustne vire) ter literaturo. Sledilo je analiziranje in na koncu še sinteza. Opravljeno je bilo tudi terensko delo s ciljem boljšega razumevanja prostora. Prav tako je bila uporabljena grafično—ilustrativna metoda dela. Sama vsebina je urejena po letih, znotraj katerih so predstavljene teme v skladu z zastavljenimi cilji. Na koncu pa se vsebinski del zaključi s poglavjem, v katerem je dogajanje v okraju med leti 1945—1947 ovrednoteno in so pokazane tudi njegove posledice za kasnejši čas. Te posledice pa so bile tako intenzivne, da jih je moč čutiti še danes in tudi ljudje, ki so to obdobje preživeli, jih niso pozabili.
Ključne besede: agrarna reforma, kolonizacija, obvezna oddaja, izgon nemške manjšine, Okrajni ljudski odbor Radgona
Objavljeno: 14.07.2010; Ogledov: 1650; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

2.
VELIKA POLANA 1945 – 1953
Jelka Horvat, 2010, diplomsko delo

Opis: Velika Polana, vas, ki leži v osrčju prekmurske ravnice (Dolinsko), je bila priča burnemu dogajanju ob koncu vojne in vzpostavitvi nove, takratnemu preprostemu kmečkemu človeku dotlej neznane, oblasti. Kot drugod po Sloveniji in širni Jugoslaviji je bila tudi v Veliki Polani vzpostavljena t. i. ljudska oblast. Težko življenje po vojni in ideje novega političnega sistema so prizadeli malega kmeta — sezonskega delavca, ki je svojo uteho iskal v globoki veri v Boga. Ustanovljen je bil krajevni narodnoosvobodilni odbor, ki se je v letu 1946 preimenoval v krajevni ljudski odbor in v letu 1952 v občinski ljudski odbor. Poti med državo in cerkvijo so se začele razhajati; nekdaj verska osnovna šola je postala državna. Obvezna oddaja živil, agrarna reforma, nacionalizacija in nasilna kolektivizacija so prinesle velike spremembe v življenje malega polanskega kmeta. V letih obnove so se ljudje, eni z navdušenjem drugi brez, vključevali v obnovo vasi s prostovoljnim delom. Prvi petletni plan je na poti razvoja na vasi prinesel mnoge spremembe. Poleg že obstoječih, predvsem verskih, združb in gasilskega društva so se ustanovila nova društva in organizacije, ki so bile organizirane s strani države.
Ključne besede: Ljudska oblast, komunistična partija, udarništvo, petletni plan, agrarna reforma, nacionalizacija, kolektivizacija, državno šolstvo.
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 1543; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

3.
Po sledeh agrarne reforme in zaplemb v letih 1945-1949: primer rodbine Lemež
Lea Lemež, 2019, magistrsko delo

Opis: Zaplembe premoženja predstavljajo eno temeljnih vprašanj slovenske povojne zgodovine. Njihovo poznavanje je eden izmed osnovnih pogojev za razumevanje nekaterih revolucionarnih sprememb in dogajanj po letu 1945. Če hočemo obdobje po vojni razumeti, moramo misliti na posameznike in njihove usode. Poznavanje problematike povojnih zaplemb je ključno za razumevanje preobrazbe zasebne lastnine v državno. Kot večina agrarnih reform v zgodovini je bila tudi agrarna reforma po drugi svetovni vojni v Jugoslaviji izpeljana s ciljem pridobiti premoženje in ne s ciljem zadostitve tistim, ki jih ukrep zadeva. Z agrarno reformo v Sloveniji, izpeljano leta 1946, so veleposestnikom, Cerkvi in večjim kmetom odvzeli zemljo in jo razdelili pod geslom »zemljo tistemu, ki jo obdeluje«. Kljub tovrstnemu ukrepu je veliko zemlje ostalo v državnih rokah. Velik poudarek v pričujočem delu je predvsem na represiji do kmečkega prebivalstva, natančneje do rodbine Lemež. Posebna pozornost je namenjena razlastitvam, zaplembam in sodnim procesom. Poglavje o političnih sodnih procesih zoper rodbino Lemež je skoraj v celoti pisano na osnovi proučevanja arhivskega gradiva, saj literature o posameznih kmečkih oškodovancih agrarne reforme ni na razpolago veliko. Posebej pomembno poglavje v magistrski nalogi je psihološki vpliv na družino Lemež, ki je v celoti napisano na podlagi osebnih izpovedi družinskih članov.
Ključne besede: agrarna reforma, odvzemi, družina Lemež, zadruge, veleposestniki.
Objavljeno: 11.02.2019; Ogledov: 354; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (5,76 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici