| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prispevek Boruta Belca k obravnavi obrobnih (marginalnih) območij Slovenije
Lučka Lorber, 2015, pregledni znanstveni članek

Opis: Slovenski geograf, zaslužni profesor Borut Belec je kot raziskovalec največ prispeval v drugi polovici 20. stoletja, ko sta bila za agrarno geografijo značilna predvsem nazadovanje njene teorije in obrobnost zanimanja vodilnih slovenskih geografov. Proučeval je spremembe v rabi tal obrobnih in obmejnih območij severovzhodne Slovenije. Njegovo aktivno sodelovanje v raziskovalnih projektih in zgodnja vključitev v mednarodni prostor je imela za posledico, da je svoje raziskave nadgradil s proučevanjem obrobnosti z vidika humanističnih komponent agrarne in regionalne geografije. Borut Belec je slovensko agrarno geografijo obogatil predvsem s proučevanjem rabe tal glede na razvoj vinogradništva v daljših časovnih obdobjih. Na lokalnem nivoju je raziskoval spremembe rabe tal in zaznal njene posledice na demografske spremembe, dnevno mobilnost delovne sile, obmejnost in prometno dostopnost obrobnih območij. Bil je začetnik znanstvenega pristopa proučevanja obrobnosti in marginalnosti v Sloveniji. Svoja znanstvena spoznanja je objavljal v priznanih revijah in predstavljal na mednarodnih geografskih kongresih. Z vključevanjem diplomantov v raziskovalno delo, je svoje znanje prenašal na nove generacije mladih geografov.
Ključne besede: agrarna geografija, geografi, obrobnost, marginalnost, obmejnost
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 1086; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (165,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Raba tal in izbrane naravnogeografske značilnosti na območju občine Lovrenc na Pohorju
Boštjan Kop, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava rabo tal in izbrane naravnogeografske značilnosti na območju občine Lovrenc na Pohorju. Posamezne naravnogeografske značilnosti so bile statistično analizirane in kartografsko prikazane v GIS okolju. Analizirani so bili njihova povezanost in vplivi na rabo tal. Metodologija pridobivanja podatkov in iskanja statističnih povezav med spremenljivkami je pojasnjena v prispevku. Na območju občine Lovrenc na Pohorju je relief z nadmorsko višino, naklonom in ekspozicijo površja glavni naravnogeografski dejavnik rabe tal oziroma oblikovanja kulturne pokrajine.
Ključne besede: agrarna geografija, raba tal, geografski informacijski sistemi, digitalni model reliefa, Slovenija, Pohorje
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 1332; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Boštjan Kerbler: Dejavniki nasledstva na hribovskih kmetijah v Sloveniji
Vladimir Drozg, 2008, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: ocene in poročila, Slovenija, hribovske kmetije, agrarna geografija, Boštjan Kerbler, Dejavniki nasledstva na hribovskih kmetijah v Sloveniji
Objavljeno v DKUM: 15.03.2018; Ogledov: 1407; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (34,51 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Ekološka pridelava oljk v Sloveniji
Dane Podmenik, Barbara Lampič, Martina Bavec, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku predstavljamo razvoj in značilnosti ekološke pridelave oljk v Sloveniji. V letu 2012 je bilo zabeleženih 184,5 ha ekoloških oljčnikov, kar predstavlja 10 % vseh oljčnih nasadov. Glede na trende lahko v naslednjih letih pričakujemo, da bi se obseg ekoloških oljčnikov lahko povzpel na 350 ha. Pomembna je tudi ugotovitev, da pridelovalci namenjajo premalo pozornosti trajnostnim kmetijskim praksam, kar sproža kritičen premislek o izpolnjevanju temeljnih standardov ekološkega kmetijstva.
Ključne besede: agrarna geografija, ekološko kmetijstvo, oljkarstvo, Slovenija, Slovenska Istra
Objavljeno v DKUM: 12.05.2017; Ogledov: 1323; Prenosov: 382
.pdf Celotno besedilo (5,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Strukturne spremembe v kmetijstvu subpanonske Severovzhodne Slovenije po letu 1990 in možnosti nadaljnjega razvoja
Dimitrij Krajnc, 1999, izvirni znanstveni članek

Opis: Po osamosvojitvi Slovenije je prišlo do številnih sprememb, ki so vplivale na razmere v kmetijstvu. kakšen je vpliv teh sprememb: pozitiven ali negativen? Ali se velikost slovenskih kmetij končno povečuje in njihova neugodna velikostna struktura izboljšuje? Kakšni so ob vstopanju Slovenije v Evropsko unijo načrti kmatov in kakšna prihodnost kmetij? Na ta in podobna vprašanja smo poskušali najti odgovore v raziskavi, ki je zajela območje subpanonske Severovzhodne Slovenije.
Ključne besede: geografija, agrarna geografija, kmetijstvo, Slovenija, severovzhodna
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1112; Prenosov: 43
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici