| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Poslovni načrt preusmeritve v direktno prodajo kmetijskih proizvodov na kmetiji Murg : diplomsko delo
Patricija Murg, 2024, diplomsko delo

Opis: V raziskavi smo želeli analizirati možnost preusmeritve domače proizvodnje iz dosedanje posredne prodaje v direktno prodajo prašičjega mesa, kar je bil tudi eden izmed zastavljenih ciljev. V raziskavi smo uporabili SWOT-analizo, s katero lahko definiramo prednosti, slabosti, pomanjkljivosti in nevarnosti kmetije. Poslovni model CANVAS je bil uporabljen za primerjavo, kako kmetija posluje sedaj in kako bi poslovala ob direktni prodaji. Nadalje smo uporabili metodo kritične poti, s katero smo določili najkasnejši pričetek in konec posameznih projektnih dejavnosti za vzpostavitev dopolnilne dejavnosti na kmetiji, to je direktne prodaje prašičjega mesa. Z analizo ankete smo ugotovili, da potrošniki raje posegajo po različnih kosih svežega mesa, ki ga urbani prebivalci pogosto kupujejo na tržnici. Čeprav je ponudnikov na trgu že veliko, je kljub temu še možnost za vstop nanj, saj so kupci za kvaliteto pripravljeni plačati nekoliko več, kar bi kmetija lahko izkoristila. Iz pridobljenih podatkov smo prišli do zaključka, da je preusmeritev oziroma začetna vzpostavitev dopolnilne dejavnosti smiselna, saj se povpraševanje na direktnem trgu prašičjega mesa zvišuje, medtem ko je nabor ponudnikov relativno majhen, sploh v severovzhodnem delu Slovenije.
Ključne besede: poslovni načrt, preusmeritev prodaje, prašiči, agrarna ekonomika
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

2.
Razvoj večkriterijskega modela za oceno socio-ekonomskega položaja žensk na kmetijah : diplomsko delo
Urška Vesenjak, 2022, diplomsko delo

Opis: Obravnavana analiza diplomskega dela vključuje razvoj večkriterijskega modela za oceno socio-ekonomskega položaja žensk na kmetijah. V delu predstavljamo žensko na kmetiji, oceno njenega družbenega in ekonomskega položaja. Osnovni cilj naloge je oceniti družbeni in ekonomski položaj ženske na kmetiji. Metodologija vključuje spletno anketiranje žensk v Vzhodni in Zahodni kohezijski regiji, in sicer članic in nosilk kmetijskih gospodarstev, s predhodno oblikovanim vprašalnikom. Nato so vprašanja preoblikovana za potrebe eksportnega sistema DEXi, s pomočjo katerega smo ocenili perspektivnost življenja žensk na kmetijah tako v Vzhodni in Zahodni kohezijski regiji kot tudi v starosti nad in pod 40 let. Izsledki raziskave so pokazali, da je opazna razlika v kvalitativni oceni socio-ekonomske vloge žensk glede na Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo, glede na starost pa razlike v perspektivnosti ni. V odločanju je glede na starostno strukturo žensk opazna razlika, in sicer ženske nad 40 let sprejemajo odločitve večinoma same. Družbeni položaj žensk se glede na starostno strukturo ne razlikuje. Model bo koristen tudi v prihodnje za oblikovanje kmetijske politike.
Ključne besede: agrarna ekonomika, kmečke ženske, socio-ekonomski položaj, Dexi
Objavljeno v DKUM: 15.09.2022; Ogledov: 654; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

3.
Analiza socio-ekonomskega položaja žensk na kmetijah v Podravju
Katica Muršec, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Obravnavana analiza magistrskega dela vključuje socio-ekonomski položaj žensk na kmetijah v Podravju. V delu predstavljamo kmečko žensko, socialno varnost kmetic, ekonomski položaj kmečkih žensk in njihovo prisotnost v lokalnem okolju (socialno angažiranost). Osnovni cilj je ovrednotiti vpletenost kmečke ženske v odločanje oziroma sodelovanje v soodločanju pri pomembnih odločitvah na kmetijskem gospodarstvu, analizirati njihovo socialno angažiranost v lokalnem okolju, njihov ekonomski položaj ter socialno varnost v starejših letih. Metodologija vključuje anketiranje petdesetih kmečkih žensk, in sicer članic ter nosilk kmetijskih gospodarstev, s predhodno oblikovanim vprašalnikom. Ta je bil sestavljen iz treh sklopov: (I) prvi del zajema značilnosti in strukturo anketirank, (II) drugi informacije o kmetijskem gospodarstvu, (III) tretji pa zajema ekonomski ter socialni položaj anketirank. Izsledki raziskave so pokazali, da nosilke kmetijskih gospodarstev pogosteje sprejemajo odločitve same (8,82 %) oziroma jih sprejemajo soglasno (79,41 %), medtem ko članice nimajo pomembnejših funkcij pri sprejemanju odločitev (56,07 %). 38,34 % nosilk čuti, da so ekonomsko neodvisne, 64,71 % pa jih je socialno angažiranih. 22,00 % vseh anketirank nima sklenjenega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Ključne besede: agrarna ekonomika, kmečke ženske, socio-ekonomski položaj, Podravje
Objavljeno v DKUM: 02.10.2018; Ogledov: 1403; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

4.
Governance, coordination and distribution along commodity value chains : Rome, 4-5 April 2006
2007, zbornik

Opis: "Significant changes are taking place in the value chain for many agricultural commodities, particularly those fresh products destined for supermarket shelves. The changing patterns of these value chains in agriculture affect equity between producers and buyers and equity among producers themselves, alter the allocation of resources in agriculture and have implications for domestic as well as international policy. This set of workshop proceedings is published to assist in the understanding and analysis of the implications of these developments, particularly the development of market power among the participants in these markets"--Publisher description
Ključne besede: agrarna ekonomika, trgovina, razvoj
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2009; Prenosov: 44
URL Povezava na celotno besedilo

5.
6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici