1. Posebnosti vodenja in izvajanja projektov v podjetju robotehnika d.o.o.Janja Orovič, 2022, diplomsko delo Opis: Projekti prinašajo podjetjem izboljšave, inovacije, večajo konkurenčnost in druge koristi, zato so še kako pomembni. Vse te koristi iz naslova projektov še kako pomagajo v doseganju uspešnosti poslovanja tudi malim in srednje velikim podjetjem (t.im. MSP podjetja), ki so hrbtenica našega gospodarstva, saj zaposlujejo največji delež ljudi in ustvarijo več kot polovico vseh prihodkov. Projekti imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju dodane vrednosti v MSP, vendar pa med njimi še vedno obstajajo številna, ki niso seznanjena s tehnikami projektnega vodenja in jih pri upravljanju projektov ne uporabljajo, kar znižuje potencial uspešnosti projektov, s tem pa tudi samih podjetij.
Projektni management je v velikih podjetjih dobro poznan pojem, saj imajo ta neredko kar celotne oddelke namenjene delu na projektih in razvoju projektnih metodologij. Ker se MSP-ji razlikujejo od velikih podjetij med drugim tudi po virih, ki jih imajo na voljo – tudi za potrebe vlaganja v projekte – je potrebno prakse projektnega managementa prilagoditi velikosti podjetja. S projekti se srečujejo tudi v podjetju Robotehnika d. o. o. vendar pa imajo o vodenju le-teh malo znanja, zato ti niso tako učinkoviti, kot bi lahko bili, če bi aplicirali tehnike in veščine projektnega managementa.
Ključne besede: projekti, projektni management, vodenje projektov, mala do srednje velika podjetja, agilni projektni management.
Objavljeno v DKUM: 24.11.2022; Ogledov: 160; Prenosov: 45
 Celotno besedilo (1,18 MB) |
2. Model agilnega razvoja zaposlenih v sklopu agilnega managementa človeških virovAlenka Avguštin, 2022, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge smo širše raziskovali, kakšen je koncept agilnosti in zakaj je agilnost vse bolj pomembna za organizacije, ter podrobneje predstavili agilno metodologijo dela scrum. Raziskali smo, kako agilnost vpliva na management človeških virov in kako se agilni management človeških virov razlikuje od tradicionalnega managementa človeških virov. Posebej smo se osredotočili na razvoj in izobraževanje agilnih zaposlenih v agilnih organizacijah.
Agilni koncepti dela prodirajo v različne industrije, ker organizacije delujejo na odprtem, nepredvidljivem trgu. Agilni pristopi omogočajo hitrejše prilagajanje spremembam, pregledno ustvarjanje organizacijskega znanja ter razvoj zaposlenih. Zaposlenim se vse bolj priznava, da so ustvarjalci znanja in inovativnih rešitev, zato mora organizacija vanje vlagati in se truditi, da jih čim dlje zadrži v svojem okolju. Preden organizacije vpeljejo agilne metodologije dela, morajo najprej razviti agilno mišljenje in agilno kulturo, brez teh dveh osnov lahko pride do nesporazumov in upada motivacije med zaposlenimi.
Trg dela se vse bolj usmerja v agilni management človeških virov in k individualiziranemu pristopu k razvoju znanja ter kariere zaposlenih. V magistrski nalogi smo zato v sodelovanju s poslovno enoto Equaleyes raziskali dvoje: a) ali je možno oblikovati agilni model razvoja zaposlenih in b) ali je možen razvoj agilnega managementa človeških virov.
V empiričnem delu smo ugotovili, da zaposleni poslovne enote Equaleyes razumejo agilni pristop dela, večino nalog in dejavnosti v povezavi z razvojem in učenjem zaposlenih v poslovni enoti ocenjujejo zelo visoko. Na podlagi raziskave in teoretičnih spoznanj smo lahko vzpostavili splošen agilni model razvoja zaposlenih.
Rezultati empiričnega dela dokazujejo, da v poslovni enoti Equaleyes potekajo agilni procesi dela, management človeških virov večinoma deluje na principu agilnosti in je na stopnji agilnega managementa človeških virov. Ugotovili smo tudi, da so še določena področja, ki se jih da izboljšati in razjasniti znotraj poslovne enote, kar nas po eni strani ni presenetilo, saj sta agilno področje in agilni management človeških virov v praksi še precej nova.
Ključne besede: agilna organizacija, scrum, agilni MČV, razvoj zaposlenih, učenje zaposlenih.
Objavljeno v DKUM: 14.07.2022; Ogledov: 278; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,86 MB) |
3. Izzivi in prednosti uvajanja agilnih pristopov k razvoju programske opreme v slovenskih računalniških podjetjih : diplomsko deloŽiga Inkret, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obsega predvsem raziskavo, kako vplivajo agilni pristopi na delovanje in produktivnost slovenskih računalniških podjetij, zanima pa nas tudi, s kakšnimi težavami oziroma izzivi se srečujejo podjetja ob prehodih k agilnim pristopom razvoja. Na začetku smo raziskali agilne pristope po katerih posega največ podjetij. V nadaljevanju predstavimo, kako lahko razni agilni pristopi pomagajo pri razvoju programske opreme in kakšne izzive predstavljajo na začetku. S pomočjo pridobljenega znanja smo pripravili intervju, s katerim smo pridobili relevantne podatke v slovenskem računalniškem podjetju. Na koncu smo analizirali zbrane informacije in primerjali ugotovitve z našo hipotezo.
Ključne besede: Agilni pristopi, Scrum, Kanban
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 584; Prenosov: 49
Celotno besedilo (667,50 KB) |
4. Primerjava metod SCRUM in Kanban : diplomsko deloJan Kačičnik, 2021, diplomsko delo Opis: Ob nenehnem napredovanju in razvoju tehnologij, ki olajšujejo procese razvoja informacijskih rešitev, se vse pogosteje srečujemo z agilnimi metodami. Med najbolj razširjenimi sta metoda Scrum in metoda Kanban. V diplomskem delu so predstavljene značilnosti agilnih metod ter rezultati podrobne primerjave metod Scrum in Kanban. Raziskali in opisali smo tudi orodje Jira, ki je eno najbolj razširjenih podpornih orodij za agilne metode. Ugotovitve kažejo, da se, kljub skupnim izhodiščem, metodi razlikujeta tako glede vlog, izdelkov kot postopka razvoja ter nudita različne načine nenehnega izboljševanja razvojnega procesa.
Ključne besede: informacijski sistemi, agilni razvoj, agilne metode, Scrum, Kanban, orodje Jira
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 748; Prenosov: 214
Celotno besedilo (1,33 MB) |
5. Agilni management človeških virov in agilni stil vodenjaBetina Ivajnšič, 2020, magistrsko delo Opis: Današnje ekonomsko, poslovno in tehnološko okolje organizacij po celem svetu je izjemno hitro spominja. Organizacije se poskušajo odzivati in prilagoditi na te spremembe, da bi lahko zagotovile svoj obstoj tudi v prihodnosti. Namreč, fleksibilne organizacije imajo boljše možnosti za preživetje.
Tradicionalno je agilnost opredeljena kot sposobnost hitrega in enostavnega gibanja. V povezavi s managementom človeških virov pa pomeni agilnost sposobnost prilagajanja in razvoja ljudi in procesov, kar je posledica hitrih in nepredvidljivih sprememb v zunanjem in notranjem okolju organizacije. Agilnost v organizaciji obstaja na individualni, strateški in organizacijski ravni in je danes že postaja del vsakdanjika večine organizacij. Namreč, spodbuja organizacijo, da se nauči na spremembe v okolju gledati kot na priložnosti, se na njih hitro odzove in jih spremeni v lastne koristi, ki ji prinašajo konkurenčno prednost na trgu. Z agilno miselnostjo se organizacije osredotočajo na svoje zaposlene, se lažje soočajo z različnimi izzivi, proces učenja in usposabljanja postane hitrejši ter bolj učinkovit, pa tudi na spremembe se odzivajo hitreje in bolj pozitivno. Agilni pristopi in prakse povečujejo fleksibilnost in avtonomija dela, s nenehnim kroženjem povratnih informacij. Delo poteka v samoorganizirajočih funkcionalnih timih, kjer je odločanje razpršeno med delavce in ni več tako centralizirano kot v preteklosti. Avtonomija poviša stopnjo motivacije, motivirani zaposleni pa so bolj uspešni člani tima, in so se tako pripravljeni tudi učiti in so željni tudi sami izboljšati sebe, svoje znanje in sposobnosti, ter s tem tudi svoje delo. Vodja agilne transformacije v organizaciji je agilni vodja, ki spodbuja, pomaga in vodi ostale skozi novosti agilnosti.
Po pregledu literature smo potrdili prvo hipotezo, da v organizaciji lahko vzpostavimo agilni management človeških virov. S preverjanjem druge hipoteze smo ugotovili, da agilni management človeških virov zahteva agilnega vodjo kadrovskega oddelka. Tretja hipoteza pa je preverjala, ali agilni management človeških virov vodi k povečanju uspešnosti v organizaciji. Vse tri postavljene hipoteze smo sprejeli. Ne glede na to pa je pomembno izpostaviti, da je pojem agilnost in agilni management precej novo področje, na katerem še ne ostaja veliko praktičnih primerov in še je vedno v začetnih fazah raziskovanja in obravnave. Vsekakor je to področje, ki ostaja odprt problem in je tako tema za nadaljnjo raziskovanje.
Na temelju pregleda dostopne znanstvene in strokovne literature smo oblikovali model agilne transformacije za organizacijo in proces razdelili v tri stopnje, ki so načrtovanje agilne transformacije, implementacija agilne transformacije ter zadnja, analiza in vzdrževanje agilne transformacije.
Ključne besede: management človeških virov, agilnost, agilni management človeških virov, agilni stil vodenja, agilna transformacija
Objavljeno v DKUM: 06.11.2020; Ogledov: 1098; Prenosov: 286
Celotno besedilo (1,61 MB) |
6. Primerjava agilnega in prototipnega pristopa razvoja programske opreme : diplomsko deloNejc Zupančič, 2020, diplomsko delo Opis: Vse zmogljivejši računalniški sistemi so prinesli kompleksnejšo programsko opremo. Razvijalci so hitro opazili, da klasični pristop vendarle ni primeren za razvoj vseh vrst programske opreme. V diplomskem delu smo raziskali dva izmed mnogih pristopov razvoja programske opreme, ki so jih uvedli kot alternativo klasičnemu pristopu. Oba pristopa smo najprej podrobno raziskali in opisali, nato je sledila primerjava poteka razvoja in njunih lastnosti. Na podlagi opisov in primerjave smo implementirali preprost program, ki glede na vnesene podatke vrne primernejši pristop.
Ključne besede: razvoj programske opreme, agilni pristop, prototipni pristop, primerjava pristopov
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 565; Prenosov: 156
Celotno besedilo (987,56 KB) |
7. Mobilna aplikacija za ocenjevanje truda pri agilnih razvojnih metodah : diplomsko deloIvona Colakovic, 2019, diplomsko delo Opis: Ocenjevanje truda pri razvoju programske opreme je proces, ki lahko zelo pomaga pri planiranju projekta. V diplomskem delu predstavimo proces ocenjevanja truda, elemente procesa ter aktivnosti, katere se izvajajo. Osredotočamo se na ocenjevanje truda pri agilnem razvoju informacijskih sistemov ter klasificiramo obstoječe metode in pregledamo njihove prednosti in slabosti. Odločimo se za predstavitev pogosto uporabljene metode za ocenjevanje truda pri agilnem razvoju, in sicer Planning poker. Po analizi trga ugotovimo pomanjkljivosti obstoječih rešitev in določimo funkcionalnosti lastne rešitve. Prikažemo arhitekturo lastne rešitve in končni izdelek. Na koncu prikažemo izvedeni eksperiment z mobilno aplikacijo ter rezultate eksperimenta.
Ključne besede: ocenjevanje truda, agilni razvoj, mobilna aplikacija, Planning poker
Objavljeno v DKUM: 25.11.2019; Ogledov: 1159; Prenosov: 110
Celotno besedilo (916,52 KB) |
8. Model kriznega agilnega projektnega managementa pri razreševanju poslovnih kriz podjetijGoran Čelesnik, 2018, doktorska disertacija Opis: Podjetja in drugi gospodarski subjekti izvajajo svojo dejavnost v poslovnem okolju, ki se neprestano spreminja, zato ni presenetljivo, da številna zaradi neizvedenega ali pa neustrezno izvedenega prilagajanja slej ko prej zaidejo v poslovno krizo. V obstoječih modelih spopadanja s krizo v podjetjih se pogosto dogaja, da ključni deležniki pri razreševanju podjetja v poslovni krizi delujejo parcialno, premalo usklajeno in nepovezano, zaradi česar med njimi tudi ni pravega in potrebnega zaupanja. Ključni deležniki parcialno oblikujejo in izvajajo projekte, prvenstveno namenjene razrešitvi njihovih lastnih problemov in tveganj, ki so nastali vsled težav podjetja, kar otežuje učinkovitost in uspešnost izvedbe celovitega prestrukturiranja in prenove podjetja. Da bi zmogli preseči navedene omejitve obstoječih modelov spopadanja s krizami v podjetjih, smo oblikovali model kriznega agilnega projektnega managementa. Model temelji na doktrinah kriznega in kriznega projektnega managementa, ki jih nadgrajujemo z načeli in metodologijami agilnega projektnega managementa. Slednji se je namreč že dokazal kot uspešna in učinkovita koncepcija delovanja v zelo burnem, dinamičnem in ne povsem opredeljenem poslovnem okolju, kar so hkrati značilnosti poslovnega okolja podjetij v poslovni krizi.
Ključne besede: poslovna kriza, krizni management, projektni management, agilni projektni management
Objavljeno v DKUM: 04.01.2019; Ogledov: 1867; Prenosov: 265
Celotno besedilo (28,53 MB) |
9. Analiza orodij za podporo agilnim procesom razvoja programske opreme po metodi SCRUMUrban Strnišnik, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo se najprej posvetili raziskavi splošnega pomena agilnosti, kaj z njo dosežemo, kaj to sploh je in katera orodja ji omogočajo podporo. Nekatera izmed danes bolj popularnih, po raziskavah podjetja VersionOne, smo opisali. Nato smo se usmerili v enega izmed teh spoznanih procesnih okvirjev, in sicer SCRUM, ki smo ga s pomočjo testnega projekta tudi podrobneje opisali. Testni projekt je bil zamišljen kot aplikacija na mobilnih telefonih za pomoč uporabnikom pri kuhanju. Z njegovo pomočjo smo lahko zahteve razdelili na posamezna opravila ter jih nato testno vnesli v program za agilno vodenje. Preizkusili smo tri orodja, ki služijo razvoju programske opreme po agilnem procesu SCRUM. Iz ugotovljenih rezultatov pa smo opravili primerjavo orodij, glede na njihovo funkcionalnost in zmožnost zagotavljanja podpore sledenju, vodenju in načrtovanju zadev, opravil ali projektov.
Ključne besede: informacijski sistemi, agilni razvoj, scrum, podporna orodja agilnemu razvoju
Objavljeno v DKUM: 06.10.2017; Ogledov: 1520; Prenosov: 111
Celotno besedilo (2,86 MB) |
10. NATANČNOST OCENJEVANJA TRUDA PRI AGILNEM RAZVOJU PROGRAMSKE OPREMEAndrej Kline, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo povzema rezultate do sedaj izvedenih študij v obliki sistematičnega pregleda literature in jih primerja ter v določeni meri nadgradi s študijo, izvedeno v izbranem realnem okolju, kjer skupina petindvajsetih razvijalcev po paradigmi ekstremnega programiranja skozi obdobje dveh let, spremlja natančnost lastnega ocenjevanja truda in skuša navedeno natančnost izboljšati z ustvarjanjem baze znanja na osnovi opravljenih uporabniških zgodb in retrospektive storjenega, na osnovi podobnih sorodnih primerov, izvedenih in dokumentiranih v orodju planiranja.
Ključne besede: razvoj programske opreme, agilni pristop, uporabniške zgodbe, natančnost ocenjevanja
Objavljeno v DKUM: 13.01.2017; Ogledov: 1542; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,75 MB) |
