1. Agentska javanska platforma za avtomatizacijo B2B e-poslovanja na osnovi Bayesovega modela vrednotenja QoS : doktorska disertacijaBojan Milić, 2024, doktorska disertacija Opis: Pričujoča raziskava obravnava vpliv kakovosti storitve na upravljanje oskrbovalnih verig (angl. Supply Chain Management). Association for Supply Chain Management definira upravljanje oskrbovalnih verig kot zasnovo, planiranje, izvajanje, spremljanje in nadzor aktivnosti v oskrbovalni verigi z namenom kreiranja neto vrednosti, izgradnje konkurenčne infrastrukture, ki omogoča sinhronizacijo ponudbe s povpraševanjem in vrednotenje globalne učinkovitosti. Na podlagi pregleda znanstvene in strokovne literature na področju upravljanja kakovosti v oskrbovalnih verigah (angl. Supply Chain Quality Management) lahko sklepamo, da trenutno še ne obstaja univerzalna opredelitev upravljanja kakovosti v oskrbovalnih verigah. Zato smo za potrebe raziskave definirali upravljanje kakovosti v oskrbovalnih verigah kot obvladovanje medsebojnih poslovnih relacij vseh partnerjev v oskrbovalni verigi, ki skozi zagotavljanje kakovosti storitve (angl. Quality of Service) prispevajo h kakovosti celotne oskrbovalne verige. Pri tem izhajajo iz osredotočenosti na kupca, celovitega upravljanja kakovosti, strateškega načrtovanja in upravljanja znanja s pomočjo informacijske tehnologije ter integriranega upravljanja procesov.
Jedro vrednotenja kakovosti storitve v raziskavi predstavlja analitični Bayesov model vrednotenja kazalnikov kakovosti storitve, ki služi kot osnova za upravljanje kakovosti v oskrbovalnih verigah. Okoli tega je zasnovana agentska javanska platforma za podporo B2B e-poslovanju. Programski agenti omogočajo avtomatizacijo e-poslovanja na osnovi ustreznih modelov obnašanja, komunikacijskih protokolov med agenti in ustrezne podporne baze znanja. Sestavljajo decentralizirano e-tržnico s storitvijo rumenih strani in porazdeljeno komunikacijsko strategijo za vzpostavljanje povezav med prostorsko in časovno razpršenimi entitetami. Obnašanje agentov, ki predstavljajo entitete oskrbovalne verige, narekuje uporabo metod in mehanizmov, ki so lastni avtonomnim informacijskim sistemom - porazdeljenost, avtonomno delovanje, samo-učenje in samo-konfiguracija. Skozi njihove modele obnašanja, ki izhajajo iz relacije ponudnik-odjemalec, so v okviru e-tržnice implementirane operacije za upravljanje oskrbovalne verige s podporo kakovosti storitve in baze znanja.
Agentska platforma e-tržnice je zasnovana v programskem jeziku Java na podlagi programskega ogrodja JADE. Deluje kot avtonomen sistem za B2B e-poslovanje s podporo odločanju na osnovi kakovosti storitve pri izvajanju operacij v oskrbovalni verigi. Njeno delovanje smo preverili sintetično skozi tipske scenarije upravljanja oskrbovalne verige kot tudi analitično s statistično analizo rezultatov na osnovi naključno generiranih vzorcev vhodnih podatkov. Na osnovi verifikacije in validacije e-tržnice lahko zaključimo, da je delovanje platforme skladno z definicijo upravljanja oskrbovalnih verig, rezultati pa skladni z Bayesovim modelom vrednotenja kakovosti storitve. Iz analize izvedenih eksperimentov izvira zaključek, da ima platforma pozitiven vpliv na kakovost storitve v oskrbovalnih verigah zaradi bolj informiranega odločanja in popolnoma sinhronega informacijskega toka.
Ključne besede: oskrbovalna veriga, kakovost storitve (QoS), e-poslovanje, B2B, avtomatizacija, agenti, platforma
Objavljeno v DKUM: 07.08.2024; Ogledov: 102; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (5,15 MB) |
2. Domnevni poskusi atentatov ruskih obveščevalnih služb s strupom - primer Sergej Skripal in Aleksej Navalni : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloŽan Pavlin, 2023, diplomsko delo Opis: Poleg osnovne naloge pridobivanja tajnih podatkov imajo obveščevalno varnostne službe, odvisno od politike in družbene ureditve, še druge naloge. Ena od takšnih nalog so »posebne operacije«, s katerimi obveščevalno varnostne službe onemogočijo delovanje (»nevtralizirajo«) skupin ali posameznikov, za katere politični odločevalci smatrajo, da ogrožajo državo. V skladu s tem bo diplomsko delo poskušalo potrditi ali ovreči tri temeljne hipoteze in sicer, da ruske obveščevalno varnostne službe v posebnih operacijah proti posameznikom uporabljajo strupe, da so ruske obveščevalno varnostne službe imele motiv, da za poskus likvidacije vojaškega obveščevalca Sergeja Skripala in politika Alekseja Navalnega izberejo strup ter da se z gotovostjo nikoli ne bo moglo ruskim varnostno obveščevalnim službam dokazati, da stojijo za temi poskusi likvidacij. Da bi potrdili te hipoteze, diplomsko delo obravnava specialne operacije ruskih obveščevalno varnostnih služb, ki so jih izvedle pred poskusom likvidacije Skripala in Navalnega, v katerih so bili uporabljeni strupi. Predstavljena je klasifikacija strupov, zgodovinski pregled likvidacij s strupom ter domnevni razlogi za njihovo uporabo. V diplomskem delu so predstavljene tudi ruske obveščevalno varnostne službe, ki specialne operacije tudi izvajajo. Posebej se delo osredotoča na dva primera zastrupitve in sicer vojaškega obveščevalca Sergeja Skripala in politika Alekseja Navalnega, ki naj bi ju najverjetneje ruske varnostno obveščevalne službe izvedle z odobritvijo predsednika Vladimirja Putina, saj sta bila zanj in vladajočo politiko izdajalca in državna sovražnika ter grožnja, ki jo je potrebno odstraniti.
Ključne besede: poskusi atentatov, obveščevalne službe, tajni agenti, likvidacije, strupi, Skripal, Sergej, Navalni, Aleksej, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.11.2023; Ogledov: 468; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,09 MB) |
3. Izločanje značilk pogovornih gest iz video signala za rekonstrukcijo gest in njihovo uporabo v kinematičnem modelu virtualnega pogovornega agenta : doktorska disertacijaGrega Močnik, 2023, doktorska disertacija Opis: Za poustvarjanje prepričljivih in človekovim podobnih pogovornih odzivov, mora
umetna entiteta, tj. utelešeni pogovorni agent, v govorjeni socialni interakciji izražati
korelirana govor (besedno) in geste (nebesedno). Večina obstoječih del se osredotoča
na načrtovanje namena in načrtovanje vedenja. Realizacija je prepuščena omejenemu
naboru statičnih 3D prikazov pogovornih izrazov. Poleg funkcionalne in pomenske
sinhronosti med verbalnimi in neverbalnimi signali končno vernost izraza oblikuje
fizična realizacija neverbalnih izrazov. Glavni izziv večine pogovornih sistemov,
zmožnih reproduciranja gest, je raznolikost izraznosti. V doktorskem delu
obravnavamo postopke za samodejno zajemanje gest iz videoposnetkov in njihovo
preoblikovanje v 3D prikaze, shranjene kot del repozitorija motoričnih veščin
pogovornega agenta. Posebna pozornost je posvečena izločanju značilk z dovolj
kakovostno informacijo, da je rekonstruirano pogovorno izražanje naravno in čim
vernejše. Predlagan je sistem za rekonstrukcijo pogovornih gest, ki zagotavlja
naravnost gest utelešenega pogovornega agenta, posledica česar je bolj kakovostna
interakcija med človekom in računalnikom. Predlagan sistem temelji na sledilniku
Kanade–Lucas–Tomasi, filtru Savitzky–Golay, kinematičnem modelu na osnovi
Denavit–Hartenberg in ogrodju EVA. Obravnavana je ocena sintetiziranega izraznega
gibanja in namesto subjektivne ocene sintetiziranega gibanja podana objektivna
metoda, temelječa na kosinusni podobnosti. Empirično je predstavljena tudi ocena
gibanja, rekonstruiranega s predlaganim sistemom za rekonstrukcijo.
Ključne besede: značilke pogovornih gest, rekonstrukcija, virtualni pogovorni agenti, Denavit-Hartenberg, Kanade–Lucas–Tomasi, filter Savitzky–Golay, video
Objavljeno v DKUM: 03.08.2023; Ogledov: 612; Prenosov: 88
Celotno besedilo (2,61 MB) |
4. Analiza pričakovanj profesionalnih igralcev nogometa z delom njihovih športnih agentovMonika Ribič, 2021, magistrsko delo Opis: Nogomet velja za enega izmed najbolj popularnih in najbolj razširjenih športov na svetu. Ker se šport neprestano razvija in postaja vedno bolj zapleten, so se športniki odločili, da bodo nekatere naloge prepustili svojim športnim agentom, katerih prvotna naloga je, da zastopajo interese športnika z namenom sklenitve profesionalne pogodbe. V kolikor ta ni sklenjena glede na športnikova pričakovanja, sledi nezadovoljstvo, le-to pa lahko negativno vpliva na športnikov uspeh.
Namen našega raziskovanja je ugotoviti, zakaj prihaja do razhajanj med pričakovanji profesionalnih igralcev nogometa in dejanskim stanjem. Raziskati smo želeli, ali se stopnja zadovoljstva posameznikov z delom njihovih športnih agentov razlikuje glede na igralno mesto posameznika in glede na izkušnje z igranjem v tujini. Prav tako nas je zanimalo, kateri so glavni kriteriji profesionalnih igralcev nogometa pri izbiri športnih agentov in katere kompetence želijo, da jih ima njihov športni agent.
V empiričnem delu smo s pomočjo deskriptivne metode in metode kompilacije preučili strokovno literaturo s področja tematike pričakovanj in zadovoljstva posameznikov, vrst kompetenc in nalog športnih agentov. Za potrebe raziskave pa smo se posluževali kvantitativne metode, kjer smo s pomočjo anketnega vprašalnika pridobili pomembne podatke, katere smo kasneje statistično obdelali v programu IBM SPSS Statistics 26. Raziskovalno okolje so predstavljali slovenski profesionalni igralci nogometa, ki trenutno igrajo v Prvi ligi Telemach in v tujini.
Raziskava je pokazala, da ima 64,4 % profesionalnih igralcev nogometa športnega agenta, le-ti so z njihovim delom v povprečju zadovoljni, seveda pa obstaja prostor za izboljšave. Razlik o zadovoljstvu športnikov glede na kraj igranja nismo zaznali, smo pa zaznali razlike v zadovoljstvu glede na igralno mesto.
Ugotovili smo, da do razhajanj med posameznikovimi pričakovanji in dejanskim stanjem prihaja zato, ker imajo športniki zastavljena previsoka pričakovanja oziroma njihov športni agent svojega dela ne opravi dobro. Študij literature in rezultati raziskave so nam pokazali, da se naloge športnih agentov od primera do primera močno razlikujejo. Prav tako pa se od posameznika do posameznika razlikuje spisek želenih kompetenc, katere posameznik želi, da jih ima njihov športni agent.
Predstavili smo tudi konkretne rešitve, ki bi z ustrezno implementacijo v proces dela pripomogle k boljšemu doseganju zastavljenih ciljev in posledično k uresničitvi posameznikovih pričakovanj. Podali smo tudi predlog za nadaljnjo raziskavo, kjer bi ugotavljali, zakaj si posamezniki postavijo previsoka pričakovanja in kaj točno pričakujejo od svojih športnih agentov.
Ključne besede: pričakovanja, zadovoljstvo, profesionalni igralci nogometa, športni agenti
Objavljeno v DKUM: 23.11.2021; Ogledov: 1086; Prenosov: 145
Celotno besedilo (1,32 MB) |
5. Implementacija inteligentnega agenta za igro lažnivec na osnovi statističnega modela : diplomsko deloDavid Mikek, 2021, diplomsko delo Opis: Lažnivec je popularna igra s kartami za dva igralca, ki si med seboj razdelita karte in jih izmenično odlagata na kup. Pri sprejemanju svojih odločitev se odločata glede na število kart v rokah in na kupu ter glede na predvidevanje nasprotnikovih potez. V tem diplomskem delu smo predstavili lastno implementacijo igre, ki vključuje več vrst računalniških agentov, definiranih na osnovi statističnih modelov. Poleg tradicionalnih hevristik igranja smo za njihovo definicijo uporabili tudi genetski algoritem, kjer se uspešnost igranja agentov preverja s turnirjem. Slednjega smo izvedli po principu, da vsak igra z vsakim, in z igranjem agentov proti človeškemu nasprotniku. Rezultati igre med agenti so pokazali, da za igro lažnivec ne obstaja splošno najuspešnejša strategija, ki bi zagotavljala zmago v večini primerov. Rezultati igre proti človeškemu igralcu pa so razkrili ključno slabost statistično podprtih modelov, ki se niso zmožni prilagoditi spremembam v nasprotnikovi strategiji.
Ključne besede: lažnivec, igra s kartami, genetski algoritem, umetna inteligenca, računalniški agenti
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 903; Prenosov: 58
Celotno besedilo (1,64 MB) |
6. |
7. |
8. Inoviranje z uporabo procesa difuzije novosti v manjšega podjetjaNina Leš, 2015, diplomsko delo Opis: Razvoj gospodarstva je posamezne ustanovitelje organizacij sčasoma privedel do uporabe sistemskega razmišljanja, s katerim na ustvarjalen način ter s pravilnimi strategijami pridobivajo nove priložnosti na trgu ter s tem dosegajo konkurenčno prednost. Pri tem je pomembno, da podjetje deluje v inovativnem okolju, v katerem s spremembami posegajo v različna področja poslovanja, pri čemer dosegajo napredek in razvoj. Ključno vlogo pri tem ima proces difuzije novosti, ki se opredeljuje skozi štiri glavne elemente, kot proces s katerim je inovacija v določenem času preko določenih kanalov in s komuniciranjem prenesena med člane družbenega sistema.
Inoviranje, pri katerem gre za dejavnost, ki uporablja specifično lastnost imenovano inovativnost za dosego nastanka invencije, najdemo tudi v proučevanem podjetju. Ker je to manjše podjetje, nas je zanimal pristop širjenja novosti med potencialne kupce; ali podjetje razume pomen posameznih elementov difuzije ter uporabo komunikacijskih kanalov.
Ključne besede: ustvarjalnost, inovativnost, difuzija novosti, agenti spreminjanja, mnenjski vodje, cvetličarna
Objavljeno v DKUM: 22.10.2015; Ogledov: 1193; Prenosov: 174
Celotno besedilo (1,92 MB) |
9. Pravi obraz Mata Hari - vloga ženske pri pridobivanju tajnih podatkov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloAnja Mejavšek, 2014, diplomsko delo Opis: Ta diplomska naloga prinaša pogled na vlogo žensk v obveščevalnih službah. Mnogi mislijo, da lahko že sam zunanji videz ženski, podobno kot v vsakdanjem življenju, tudi v tej dejavnosti prinese veliko prednosti. Vendar so v obveščevalnih službah mnenja o tem deljena. Na eni strani velja mnenje, da so ženske – tajne agentke – zaupanja vredne sodelavke obveščevalnih služb. Po drugi strani pa naj bi veljalo, da ženske prav zaradi svoje čutnosti in občutljivosti, predvsem pa ženskih čarov, naj ne bi bile primerne za to delo. A zgodovina potrjuje drugače. Ena najbolj razvpitih agentk je bila Mata Hari, eksotična plesalka, ki je svoje čare znala dobro uporabiti, da je prišla do želenih informacij. Vendar sta jo njena nemirna narava in pohlep po denarju stala življenja. Vsekakor pa se je njen lik zapisal v zgodovino. V diplomski nalogi bomo poskusili ugotoviti prednosti in pomanjkljivosti ženske, ki jih ima pri ukvarjanju z obveščevalno dejavnostjo. Zanimalo nas bodo predvsem, ali so »ženski čari« tisti, ki ji pomagajo pri pridobivanju informacij.
Ključne besede: obveščevalne službe, tajni agenti, tajne agentke, ženske, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.08.2014; Ogledov: 1575; Prenosov: 235
Celotno besedilo (588,59 KB) |
10. EKSPRESIVNI MODEL GENERIRANJA POGOVORNEGA OBNAŠANJA V MULTIMODALNIH UPORABNIŠKIH VMESNIKIHIzidor Mlakar, 2014, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija obravnava problematiko načrtovanja, oblikovanja in samodejnega generiranja
koverbalnega obnašanja na poljubnem besedilu, ki je hkrati tudi sinhrono z generiranim govornim signalom. Cilj predstavljene disertacije je oblikovati in zasnovati fleksibilen in učinkovit sistem, ki glede na poljubno vhodno besedilo, semiotično slovnico, leksikon in slovar oblik načrtuje, oblikuje in
realizira premike delov telesa (roke, dlani, prsti, glava in ustnice), ki so tako pomensko kot prozodično
ustrezno sinhronizirani s spremljajočim govorom. Takšnemu obnašanju pravimo koverbalno obnašanje (oz. pogovorno obnašanje) in ga lahko uporabljamo v multimodalnih vmesnikih različnih sistemov in domen uporabe. Večina današnjih sistemov s pogovornimi agenti, ki pogovorno obnašanje predstavljajo v obliki koverbalnih gibov, temelji na semantičnem in/ali sintaktičnem povezovanju besedila in pogovornega obnašanja, načrtovanju obnašanja s stališča funkcionalnega namena ali sinhronizaciji in realizaciji pogovornega obnašanja, opisanega v obliki proceduralnega opisa. Pogosto arhitekture sistemov, ki integrirajo pogovorne agente, uporabljajo tristopenjsko definicijo pogovornega obnašanja, in sicer: načrtovanje namena, načrtovanje obnašanja in realizacijo obnašanja. Ključni problem samodejnega generiranja naravnega koverbalnega obnašanja predstavljata predvsem naslednji stopnji: načrtovanje namena in načrtovanje obnašanja. V pogovornem obnašanju slovnice ni mogoče definirati kot skupek uniformnih pravil. Posledično torej ni moč definirati končne množice pravil, po katerih bi obnašanje in namen lahko deterministično načrtovali. Vendar pa različne analize in označevanje pogovornega obnašanja kažejo na visoko semantično korelacijo koverbalnega obnašanja in govora ter na njuno prozodično skladnost. Vendar je semantični prostor ogromen in ga v celoti praktično ni mogoče opisati. Zaradi tega problem pogovornega obnašanja največkrat delimo na podprobleme, kot sta funkcionalnost koverbalnosti ali parametrizacija semantičnega prostora. Tako dobimo manjše in bolj obvladljive podprostore, v katerih lažje definiramo semantične relacije med koverbalnim in verbalnim obnašanjem.
V obravnavani doktorski disertaciji proces tvorjenja pogovornega obnašanja predstavimo v obliki gest kot povezave kontekstno neodvisnih motoričnih sposobnosti (oblik, poz in gibov, ki jih pogovorni agent lahko prikaže) ter namena (konteksta) uporabe motoričnih sposobnosti. Namen besedila in posledično spremljajočega koverbalnega obnašanja definiramo na osnovi modularnih jezikovno odvisnih slovnic, ki temeljijo na razčlenjevanju in klasifikaciji besedila v semiotične razrede. V tej točki poleg obstoječih raziskav s področja povezave semiotičnih razredov in govora oblikujemo in definiramo novo označevalno shemo, ki vključuje tako funkcionalni, kontekstno odvisni nivo povezave govora in gest kot kontekstno neodvisen opisni nivo, ki omogoča zajemanje poz in oblik na visoki ločljivosti, in lastni multimodalni korpus pogovornega obnašanja, korpus EVA. Rezultate analize in označevanj uporabimo za tvorjenje semiotične slovnice, slovarja oblik in leksikona gest. Predlagani model ekspresivnega pogovornega obnašanja formulira različne koverbalne oblike (geste) na neoznačenem poljubnem besedilu. Predlagani model temelji na analizi in opisovanju spontanega pogovornega dialoga v obliki ekspresivne anotacijske sheme (združuje in povezuje tako funkcionalno kot oblikovno anotacijo) in vsebuje dovolj bogat slovar kontekstno neodvisnih oblik in gibov, s katerimi lahko predstavimo kompleksne motorične sposobnosti agenta in zmožnost prilagoditve gibov različnim kontekstom uporabe (slovnicam) ter imitacije emocionalnih stanj in emocionalnega govora.
Ključne besede: pogovorno obnašanje, koverbalno obnašanje, neverbalno obnašanje, analiza komunikativnih dialogov, označevanje in označevalne sheme, pogovorni agenti, podatkovno vodeni sistemi neverbalnega obnašanja, tekstovno vodeni sistemi neverbalnega obnašanja, semiotika, ekspresivnost
Objavljeno v DKUM: 14.03.2014; Ogledov: 2290; Prenosov: 182
Celotno besedilo (23,61 MB) |
