| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRAVICE IN OBVEZNOSTI DISTRIBUTERJA OB PRENEHANJU DISTRIBUCIJSKE POGODBE
Denis Holc, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so najprej predstavljene temeljne komercialne značilnosti distribucijske pogodbe, ki odražajo odnos med dobaviteljem in distributerjem. Distribucijska pogodba pri nas ni zakonsko urejena kot samostojen pogodbeni tip. Gre namreč za mešano pogodbo, kjer se mešajo elementi prodajne in agencijske pogodbe. Predstavljeno je, kdaj se v distribucijski pogodbi lahko uporabijo zakonska pravila prodajne oziroma agencijske pogodbe. V nadaljevanju se naloga posveti prenehanju distribucijske pogodbe, kjer so pojasnjeni reden, izreden ter drugi načini prenehanja pogodbe. V zadnjem poglavju pa so predstavljene posamezne pravice in obveznosti distributerja ob prenehanju distribucijske pogodbe. Skozi celotno delo je opravljena primerjava z Direktivo 86/653, ki sicer ureja agencijsko pogodbo, ter z avtonomnima pravnima viroma, ki podrobno urejata institute prenehanja distribucijske pogodbe ter nekatere pravice in obveznosti distributerja ob prenehanju pogodbe, to sta Vzorčna pogodba za pripravo pogodb v mednarodni distribuciji blaga in Načela evropskega prava (PEL CAFDC).
Ključne besede: distribucijska pogodba, agencijska pogodba, distributer, prenehanje distribucijske pogodbe, odpravnina, odškodnina, varovanje poslovne skrivnosti, konkurenčna prepoved, zaloge in rezervni deli, blagovna znamka, servis in garancija
Objavljeno v DKUM: 15.04.2016; Ogledov: 3494; Prenosov: 756
.pdf Celotno besedilo (385,71 KB)

2.
PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK OB PRENEHANJU POGODBE O TRGOVSKEM ZASTOPNANJU (AGENCIJSKE POGODBE)
Grega Paternoster, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je, po uvodu, v prvem poglavju predstavljena pogodba o trgovskem zastopanju oziroma agencijska pogodba, predvsem njen gospodarski oziroma ekonomski namen, veljavna ureditev pogodbe v Obligacijskem zakoniku - v nadaljevanju OZ, kakor tudi primerjava z ureditvijo, ki je veljala pred sprejetjem OZ v Zakonu o obligacijskih razmerjih - v nadaljevanju ZOR. V istem poglavju je predstavljena tudi ureditev te pogodbe v Direktivi Sveta 86/653/EGS o usklajevanju zakonodaj držav članic o samozaposlenih trgovinskih zastopnikih z dne 18. december 1986 - v nadaljevanju Direktiva 86/653/EGS s katero je OZ usklajen ter Vzorčna pogodba o trgovinskem zastopanju Mednarodne trgovinske zbornice - v nadaljevanju Vzorčna pogodba MTZ. Prav tako je v tem poglavju opravljena razmejitev agencijske pogodbe od njej podobnih pogodbenih tipov – distribucijske pogodbe, franšizing pogodbe, komisijske pogodbe in posredniške pogodbe. V drugem poglavju so predstavljena splošna pravna pravila o prenehanju pogodbenih razmerij trajnejše narave in sicer 332. člen OZ, ki ureja prenehanje pogodbenega razmerja trajne narave, ki je sklenjeno za določen čas in 333. člen OZ, ki ureja prenehanje pogodbenega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas. 332. in 333. člen OZ sta lex generalis v razmerju do 830. in 831. člena OZ, ki kot lex specialis urejata prenehanje agencijske pogodbe, sklenjene za nedoločen oziroma za določen čas. Naslednje oziroma osrednje poglavje je namenjeno posebnim pravnim pravilom o prenehanju agencijske pogodbe. Pravila iz OZ podrobno določajo pogoje za prenehanje pogodbenega razmerja med agentom in naročiteljem ter pravice in obveznosti strank ob prenehanju pogodbe. Pravila so večinoma kogentne narave in nekoliko bolj varujejo agenta kot naročitelja, saj je agent praviloma šibkejša stranka v pogodbenem razmerju. Pravila, ki določajo prenehanje agencijske pogodbe delimo v dve skupini in sicer pravila, ki urejajo redno prenehanje pogodbe, kjer bodo opisani pogoji za prenehanje pogodbe sklenjene za nedoločen in določen čas in pravila, ki določajo izredno prenehanje pogodbe – odstop od pogodbe brez odpovednega roka. Sledijo še podpoglavja o institutih, ki jih je v naš pravni red vnesel OZ in sicer o odpravnini, kot institutu, ki je normiran oziroma urejen v korist agenta in institutu konkurenčne prepovedi po prenehanju pogodbe, ki je določena v korist druge stranke agencijske pogodbe, to je, naročitelja. V diplomskem delu so poleg veljavne ureditve agencijske pogodbe v našem pravnem redu, prispevkov pravne teorije, predstavljene tudi številne odločitve slovenskih višjih sodišč in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ter Sodišča Evropske unije v konkretnih primerih.
Ključne besede: pogodba o trgovskem zastopanju (agencijska pogodba), agent, naročitelj, pogodbeno razmerje trajne narave, redno in izredno prenehanje agencijske pogodbe, resen vzrok, odpravnina, konkurenčna prepoved po prenehanju pogodbe.
Objavljeno v DKUM: 17.08.2012; Ogledov: 5225; Prenosov: 1310
.pdf Celotno besedilo (463,35 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici