| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 71
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Uvajanje modela kompetenc v Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo
Jože Šturm, 2005, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: obveščevalno-varnostne službe, Slovenska obveščevalno-varnostna agencije, SOVA, Slovenija, zaposleni, kompetence
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 229; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (215,15 KB)

2.
Primerjava obveščevalno-varnostnih agencij - KGB (ZSSR), FSB (RF) in NSA (ZDA) : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Aldin Nuhanović, 2021, diplomsko delo

Opis: Obveščevalne službe imajo v današnjem času izjemno velik pomen. Državnim voditeljem zagotavljajo ključne informacije za zagotavljanje nacionalne varnosti. Diplomsko delo je namenjeno primerjavi treh obveščevalnih agencij. V začetnem delu je predstavljena sovjetska obveščevalna agencija KGB, ruska FSB in ameriška NSA. Odbor za državno varnost ali KGB je bil glavna obveščevalna agencija v Sovjetski zvezi, ki je deloval od leta 1954 pa vse do razpada Sovjetske zveze. V svojem času je bil ena najboljših obveščevalnih agencij na svetu, mnogi pa so ga smatrali kot močnega nasprotnika ameriške CIA. Zvezna varnostna agencija ali FSB je glavna naslednica KGB, ki je nastala nekaj let po razpadu Sovjetske zveze. Ima velik vpliv v Ruski federaciji, mnogi pa jo danes smatrajo kot današnji ruski KGB. Nacionalna varnostna agencija ali NSA je najdražja, največja in najbolj skrivnostna ameriška obveščevalna agencija. Ukvarja se z elektronsko obveščevalno dejavnostjo in varovanjem ameriškega informacijskega sistema. V diplomskem delu je predstavljen njihov nastanek, struktura, organiziranost, naloge, delovanje in operacije. Po analizi podatkov je bila opravljena primerjava med agencijami, kjer so se ugotavljale podobnosti med njimi. Bilo je ugotovljeno, da sta si KGB in FSB med seboj zelo podobna, je pa med njima tudi nekaj razlik. Podobnost med njima je bila pričakovana glede na to, da je FSB glavni dedič KGB. NSA ima tudi nekatere podobnosti s KGB in FSB, vendar pa se v večini stvari od njih razlikuje.
Ključne besede: nacionalna varnost, obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, obveščevalne agencije, primerjave, Rusija, ZDA, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.01.2022; Ogledov: 1052; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

3.
Zasebne agencije za zaposlovanje kot zunanji vir pridobivanja kadra podjetij v sloveniji
Mateja Kos, 2020, magistrsko delo

Opis: Kadar je sistematizacija delovnih mest dobro opredeljena, managerji hitro ugotovijo nepokrita delovna opravila. Ta je možno razdeliti med obveznosti obstoječih delavcev, jih reševati s pogodbenim ali nadurnim delom, prerazporeditvijo delovnega časa, mehanizacijo ali reorganizacijo dela. Če zapolnitev nepokritih delovnih opravil s prej naštetimi alternativnimi možnostmi ni možna oziroma je preobsežna, se določi razpis za prosto delovno mesto. Obsežnost iskanja in doseg kandidatov sta odvisna od uporabe virov pridobivanja kadra, ki jih podjetje uporabi. V magistrskem delu smo raziskovali področje kadrovanja v procesu pridobivanja kadra podjetij v Sloveniji z uporabo zasebnih agencij za zaposlovanje kot virom pridobivanja kadra. Preverili pa smo tudi obsežnost in zadovoljstvo z uporabo drugih virov pridobivanja kadra. Raziskava temelji na odgovorih stotih podjetij s sedežem oziroma izvajanjem dejavnosti v Sloveniji. S statistično obdelavo podatkov ugotavljamo, da se podjetja najpogosteje odločajo za objavo prostih delovnih mest na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Veliko podjetij uporablja tudi metodo iskanja kadra preko objav na zaposlitvenih portalih in spletnih straneh podjetja. Več podjetij se obrne na družbena omrežja in posredovanje kandidatov s strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje kot na zasebne agencije za zaposlovanje, vendar pa razlika ni velika. Anketiranci navajajo, da prepoznavajo agencije za zaposlovanje kot ustreznejši vir pridobivanja kadra v primerjavi z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje. Z zasebnimi agencijami za zaposlovanje je sodelovalo že 44 % obravnavanih podjetij. Ugotavljamo tudi, da 75 % podjetij, ki je v preteklosti že sodelovalo z agencijami, z njimi še naprej redno sodeluje oz. je sodelovalo večkrat. Prav tako več kot polovica podjetij prepoznava zasebne agencije za zaposlovanje kot nov vir pridobivanja kadrov.
Ključne besede: kadrovanje, viri pridobivanja kadra, zasebne agencije za zaposlovanje, agencijsko delo, ZRSZ.
Objavljeno v DKUM: 20.08.2020; Ogledov: 1048; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

4.
Vpliv socialnih omrežij na iskanje novih talentov v angleških plesnih agencijah
Tjaša Žibert, 2019, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih je porast tehnologije in njene uporabe ogromna, še posebej znotraj plesne industirje. Zaradi sprememb na trgu dela se morajo plesne agencije prilagoditi in spremeniti svoj odnos do procesa zaposlovanja, iskanja novih talentov. Tradicionalni način bo s časoma popolnoma izginil in uporaba družbenih medijev bo imela pomembno vlogo pri zaposlovanju. Zaradi enostavnega načina zbiranja informacij na spletu, zaposlovanje preko spleta ne bo potekalo samo na določenih, znanih portalih, temveč bo izvedljiv na skoraj vseh spletnih straneh. V diplomskem delu smo predstavili pojme selekcijski postopki, socialna omrežja in pomen socialnih omrežij pri zaposlovanju. Raziskali smo kako angleške plesne agencije uporabljajo socialne medije v procesu iskanja in pridobivanja novih talentov. Z intervjuji pridobili boljši vpogled v angleške agencije, njihovo razumevanje ter znanje o tem, kako lahko sebi v korist izkoristijo podatke pridobljenje iz družabnih omrežij.
Ključne besede: Selekcijski postopki, Socialna omrežja, Pomen socialnih omrežij pri zaposlovanju, Plesne agencije
Objavljeno v DKUM: 13.01.2020; Ogledov: 980; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (909,42 KB)

5.
Analiza prepoznavnosti slovenskih oglaševalskih agencij med študenti
Martina Jazbec, 2019, diplomsko delo

Opis: Delo diplomskega projekta temelji na naslovu Analiza prepoznavnosti slovenskih oglaševalskih agencij med študenti. Razdeljeno je na dva dela, teoretičnega in praktičnega. V teoretičnem delu smo predstavili oglaševanje, njegove cilje, podrobneje predstavili vrste in medije oglaševanja. Pomemben del diplomskega projekta pa so same oglaševalske agencije, zato najdemo v tem delu njihov podrobnejši opis, predvsem pa predstavitve določenih oglaševalskih agencij, ki delujejo na slovenskem trgu. Ker pa se na vsakem trgu veliko stvari vrti okrog tekmovanja in konkurence, smo predstavili še najpomembnejše nagrade za oglaševalske agencije. V praktičnem delu smo se osredotočili na analizo prepoznavnosti. Anketa je bila razdeljena med 17 študentov marketinga in 17 študentov drugih usmeritev v času od 21. 5. 2018 do 25. 6. 2018. Predstavljena je z barvnimi grafi in razumljivimi opisi.
Ključne besede: oglaševanje, oglaševalske agencije, prepoznavnost, študenti
Objavljeno v DKUM: 19.09.2019; Ogledov: 827; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (615,13 KB)

6.
Retorika v oglaševanju : analiza oglaševanja počitnic turistične agencije Collegium Mondial Travel
Urša Štraus, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V sklopu diplomskega dela smo analizirali retorične prvine in prepričevalne tehnike v oglasnih sporočilih turistične agencije Collegium Mondial Travel. Najprej smo opredelili osnovne pojme in pregledali literaturo področja, nato je sledila analiza. Teoretični del smo razčlenili po poglavjih od zgodovine, sodobne retorike do oglaševanja, kjer smo podrobneje predstavili sodobno spletno oglaševanje. Teoretični del je bil tudi temelj oziroma izhodišče za drugi del raziskovanja, v katerem smo z analizo vsebine in besedno analizo analizirali oglase. S spletnih virov, Facebook profila, Instagram profila in YouTube kanala agencije Collegium Mondial Travel smo pridobili dvanajst oglasnih sporočil, v katerih smo analizirali elemente retorike prepričevanja po Robertu Cialdiniju in delno po Aristotelu. Naše glavne ugotovitve so, da agencija uporablja vseh šest predstavljenih tehnik prepričevanja po Robertu Cialdiniju, najbolj uporabljeni pa sta tehnika recipročnosti in tehnika pomanjkanja. Prav tako smo ugotovili, da agencija pogosto uporablja patos kot prepričevalno sredstvo v oglaševanju, v katerem se največkrat pojavijo čustveno zaznamovane besede, nagovor in asociirani opis.
Ključne besede: retorika, retorika prepričevanja, prepričevalne tehnike, oglaševanje turistične agencije
Objavljeno v DKUM: 25.10.2018; Ogledov: 1317; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

7.
Agencije EU
Urša Plesnik, 2018, diplomsko delo

Opis: V zadnjih dveh desetletjih je prišlo na ravni EU do razmaha evropskih agencij, konstantno se povečuje tudi obseg njihovih pooblastil. Agencije posedujejo posredujejo tehnično in strokovno znanje ter izkušnje nacionalnih organov in institucij EU. Izdajajo mnenja in priporočila, ter v obliki javnih posvetovanj s tem pa pomembno vplivajo na oblikovanje in izvajanje politik EU. Pri izpolnjevanju nalog porabijo znatna sredstva splošnega proračuna EU, zato je postalo nujno, da se jih postavi pod stroge mehanizme nadzora. Izkazalo se je, da je temeljna predpostavka za učinkovitost agencij njihova neodvisnost od zunanjih političnih in zasebnih interesov. Zaradi tega predstavlja iskanje ravnovesja med neodvisnostjo in vzpostavitvijo učinkovitih mehanizmov nadzora pravi izziv za EU. Študije so pokazale, da moramo rešitev iskati v smeri poenotenja agencij ter jasne opredelitve njihove strukture, nalog, pristojnosti in odgovornosti. S tem namenom je EU začela izvajati t.i. »Skupni pristop za decentralizirane agencije EU«, s katerim želi vzpostaviti bolj učinkovito, uravnoteženo in skladno upravljanje agencij.
Ključne besede: Agencije EU, agencifikacija, javne agencije, javna uprava, Evropska unija, upravljanje EU, institucije EU.
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1634; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (660,99 KB)

8.
Modne revije
Iris Galinec, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomski projekt »Modne revije« sestavlja osem poglavij. V prvem poglavju smo zapisali, sčim se bomo ukvarjali v diplomskem projektu. V ostalih poglavjih smo opredelili pomen mode in trženje le-te, predstavili smo modne revije ter njihove vrste. Zatem smo pisali o modnih agencijah, kjer smo se osredotočili tako na tuje kot domače uspešne modne agencije. Nadaljevali smo z vplivi modnih revij na samopodobo žensk in za konec predstavili pomembnost blagovnih znamk, kjer smo se dotaknili tudi razmer na domačem trgu.
Ključne besede: Modne revije, teden mode, modne agencije, modeli, oblačila, blagovne znamke
Objavljeno v DKUM: 11.05.2018; Ogledov: 1576; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

9.
Pravna ureditev javnih agencij v Republiki Sloveniji
Urška Požlep, 2017, diplomsko delo

Opis: Pojem agencije se pred uveljavitvijo Zakona o javnih agencijah (v nadaljevanju ZJA) leta 2002 v dotedanji ureditvi ni uporabljal enotno, saj so poimenovanje uporabljali organizacijsko različni javnopravni subjekti (npr. Agencija za energijo, Agencija za trg vrednostnih papirjev itd.), kot tudi organi v sestavi ministrstva. Zaradi zmede na področju poimenovanja subjektov javnega sektorja se je pojavila potreba po sprejetju sistemskega zakona, za odpravo anomalij na tem področju. S sprejemom ZJA se je uredila statusna oblika nosilcev javnih pooblastil in njihovo delovanje. Namen javnih agencij je zmanjševanje obsega državne uprave ter zadovoljevanje potreb po neodvisni regulaciji (tj. samostojnem urejanju določenega področja). Nekaj let po uveljavitvi ZJA se je v praksi izkazalo, da je ureditev javnih agencij v nekaterih delih neustrezna. Na to je opozorilo Računsko sodišče Republike Slovenije v revizijskem poročilu in od vlade zahtevalo ureditev spornih določil. Vlada se je na revizijsko poročilo odzvala z ukrepi, ki jih je Računsko sodišče v porevizijskem poročilu označilo kot zadovoljive. Zavezala se je spremeniti ZJA v delih postopka ustanovitve javne agencije, učinkovitejše in preglednejše upravljanje, načrtovanje dela ter poročanje direktorja, kar je storila z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih agencijah, ki je trenutno v obravnavi v državnem zboru.
Ključne besede: zakonska ureditev, javne agencije, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih agencijah, revizijsko poročilo, porevizijsko poročilo, Računsko sodišče Republike Slovenije
Objavljeno v DKUM: 12.09.2017; Ogledov: 1596; Prenosov: 321
.pdf Celotno besedilo (922,48 KB)

10.
POLOŽAJ, POMEN IN VLOGA INSTITUTA NEPREMIČNINSKE AGENCIJE PRI PROMETU Z NEPREMIČNINAMI V SLOVENSKEM PRAVNEM PROSTORU
Matej Džordžević, 2016, diplomsko delo

Opis: Skozi analiziranje pravnih virov, ki urejajo konstituiranje in delovanje nepremičninskih agencij v slovenskem pravnem prostoru sem ugotovil, da pravni viri, ki urejajo področje konstituiranja in delovanja nepremičninske družbe urejajo to področje na zelo ustrezen način in, da je možno relativno hitro, to je v nekaj tednih, ustanoviti nepremičninsko družbo in jo seveda tudi vpisati v sodni register ter jo narediti sposobno za delovanje na trgu. Hitrost je v veliki meri odvisna predvsem od pripravljenosti samega ustanovitelja in od njegovega sprejemanja odločitev za izpolnitev zakonskih predpostavk, ki so nujne za samo ustanovitev firme in njeno delovanje na trgu. Ugotovil sem tudi, da lahko nepremičninska agencija hitro po vpisu v sodni register postane v celoti sposobna opravljati svojo dejavnost na trgu, ker lahko vse dokumente, ki jih predpisujejo posamezni pravni viri pripravi relativno zelo hitro in jih ni veliko. Seveda je to v veliki meri odvisno od znanja subjektov, ki vodijo to podjetje, največkrat od ustanoviteljev samih. Prav tako sem ugotovil, da se je stanje na področju nepremičninskega posredovanja po sprejemu Zakona o nepremičninskem posredovanju(v nadaljevanju ZNPosr. Ur.l.RS št.42/2003) vsekakor zelo izboljšalo, ker je zakon določil nepremičninskim družbam in nepremičninskim posrednikom pogoje za opravljanje posredovanja, pravila za varno in skrbno poslovanje pri nepremičninskem posredovanju, pristojnosti ministrstva za okolje in prostor, javne evidence o posredovanju z nepremičninami, strokovne podlage za ocenjevanje tržne vrednosti nepremičnine in inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakona(1.člen ZNPosr.). V času, ko je bil sprejet Zakon o nepremičninskem posredovanju sem bil direktor nepremičninske agencije in sem se na trgu srečeval z nepremičninskimi agenti, katerih znanje je bilo zelo pomanjkljivo, tako, da sem na svoje oči videl kako neurejeno je bilo stanje na tem področju pred sprejetjem ZNPosr. Večji del poslov nepremičninskega posredovanja je bil v domeni sive ekonomije. To neurejeno stanje je za uporabnike in nepremičninske družbe pomenilo bistveno večjo nevarnost poslovanja in implementacija (ZNPosr.) pomeni za vse sodelujoče na trgu nepremičnin zelo veliko. Natančna določitev pogojev za delo nepremičninskim agencijam je prinesla na to področje predvsem več reda in dala možnost inšpekcijskim službam, da veliko učinkoviteje izvajajo kontrolo poslovanja. To posledično pomeni, da so potencialni uporabniki storitev nepremičninskih podjetij dobili na drugi strani veliko bolj verodostojne pravne subjekte, na katere se lahko pri opravljanju predmetnih storitev veliko bolj zanesejo. Iz prakse lahko trdim, da ta zakon pomeni za integriteto nepremičninskih posrednikov in agencij zelo veliko. Nepremičninske družbe morajo imeti po (ZNPosr) sklenjena zavarovanja, ki krijejo odgovornost nepremičninske družbe za ravnanja vseh nepremičninskih posrednikov in drugih oseb, ki za nepremičninsko družbo bodisi na podlagi pogodbe o zaposlitvi bodisi na drugi pravni podlagi opravljajo posle v prometu z nepremičninami(3. Točka 6. člena ZNPosr.) , kar daje njihovim strankam zagotovilo, da bodo v primeru storjenih napak pri posredovanju izvedenega pravnega posla s strani nepremičninske agencije dobile za to primerno odškodnino. Osebe, ki opravljajo dejavnost posredovanja morajo pridobiti licenco za opravljanje posredovanja v prometu z nepremičninami, kar pomeni, da gredo posredniki, ki delajo za nepremičninske agencije, skozi nek relativno kvaliteten sistem izobraževanja, sploh pa morajo že na začetku imeti zadostno stopnjo izobrazbe, ker drugače sploh ne morejo pristopiti k opravljanju izpita. Dejansko stanje nepremičnine morajo ugotoviti nepremičninske agencije s posebno skrbnostjo, kar pomeni, da morajo na podlagi skrbnega ogleda preveriti ali ima nepremičnina očitne napake oziroma pomanjkljivosti, ki vplivajo na uporabnost oziroma ceno nepremičnine(2. točka 23. člena ZNPosr).
Ključne besede: nepremičninska družba, nepremičninska agencija, Zakon o nepremičninskem posredovanju, posredovanje v prometu z nepremičninami, dejansko stanje nepremičnine, položaj instituta nepremičninske agencije, notar, odvetnik, fizična oseba, preverjanje dejanskega stanja nepremičnine, cenitev nepremičnine, preverjanje pravnega stanja nepremičnine
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1795; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici