SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE MED VRTCEM ROGAŠKA SLATINA IN PEGAZOVIM DOMOM STAREJŠIH OBČANOV ROGAŠKA SLATINA
Tamara But, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava medgeneracijsko sodelovanje med domom starejših občanov Pegazovim domom in Vrtcem Rogaška Slatina. Medgeneracijsko sodelovanje dobiva v današnjem času vse večji pomen, kakor tudi strpnost med generacijami. Vrtec je otrokov življenjski prostor, kjer se aktivno uči in pridobiva sposobnosti za življenje ter razvija vrednote v medgeneracijski družbi. V današnjem času se sprašujemo ali družba zagotavlja ustrezno okolje za spoštovanje starejših generacij. Vzajemnost med generacijami je izrednega pomena, zato je potrebno negovati odnose med ljudmi. Velika vloga starih staršev je v današnjem času zaradi pomanjkanja časa staršev izrednega pomena. V zgodnjem otroštvu so otroci zelo gnetljivi in je pomembnost pridobivanja moralnih vrednot prioriteta v vzgoji. Zaradi pomanjkanja časa srednjih generacij so stari starši pomemben člen v vzgoji otrok. Za razvijanje prijateljskih odnosov med generacijami ima pomembno vlogo tudi vrtec kot institucija, ob pomoči strokovnih delavcev, ki s čutom za vzgojo poskrbijo za interakcijo otrok z starejšimi občani ter s kritičnim mišljenjem zavračajo stereotipe, ki so nastali v družbi skozi čas. Otrokov kognitivni razvoj in sposobnost empatije pri otroku ima pri vzpostavljanju odnosa ključno vlogo. Vprašanja, ki nam jih postavljajo otroci v predšolskem obdobju, so pogosta, zlasti vprašanja, na katere neradi odgovarjamo oz. se jim izogibamo. Pomembno je, da otrok dobi pravo informacijo in si odgovorov ne izmišljamo ter jih ne interpretirano napačno. Naš namen je prikazati mnenja o doživljanju vzgojiteljev in ostalih strokovnih delavcev v vrtcu pri sodelovanju s Pegazovim domom starejših občanov in prikazati doživljanja medgeneracijskega sodelovanja strokovnih delavcev Pegazovega doma za starejše občane. Prav tako želimo prikazati doživljanja druženj otrok in starostnikov. Pri večini globalnih ciljev gre za različna področja družbe, npr. spoznavanje zgodovinskih sprememb, razvijanje občutka socialne pripadnosti, ki temelji na ideji enakosti in nediskriminiranosti, srečevanje s človekovim odnosom do bolezni in invalidnosti. Otrok spoznava, da morajo vsi ljudje v določeni družbi pomagati in sodelovati, da bi lahko ta delovala ter omogočila preživetje ter udobje in dobro počutje vseh vključenih. Otrok se seznanja tudi z različnimi poklici in ima možnost razvijati sposobnosti in načine vzpostavljanja, vzdrževanja in uživanja v prijateljskih odnosih s starostniki, kar vključuje tudi razumevanje vedenja drugih in njihovih občutjih ter vljudnost pri medsebojnem komuniciranju.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: medgeneracijsko sodelovanje, komunikacija, empatija, kurikulum, družba, strpnost, ageizem, moralni in vedenjski razvoj, odnosi, prijateljstvo, pomoč, stari starši, doživljanje.
Objavljeno: 07.04.2010; Ogledov: 5278; Prenosov: 644
.pdf Celotno besedilo (3,98 MB)

2.
Sociološki vidiki odnosa mladih do staranja, starosti in starejših ljudi v slovenski postmoderni družbi
Danijela Lahe, 2016, doktorska disertacija

Opis: Ob intenzivnem staranju prebivalstva in podaljševanju življenjske dobe v vseh družbah sveta, predvsem pa v zahodnih, postaja vse pomembnejše tako razumevanje in zaznavanje dejavnikov lastnega staranja kot tudi vzpostavljanje pozitivnega odnosa do starejših nasploh. Kljub dejstvu, da je starost lahko zdrava in produktivna, sta diskriminacija starejših in strah pred staranjem globoko zakoreninjena v kulturo sodobnih družb. Žal, tudi slovenske. Cilj doktorske disertacije je preučevati sociološke vidike odnosa mladih do staranja, starosti in starejših ljudi v slovenski postmoderni družbi. Na osnovi teoretičnih socioloških pristopov o staranju in ageizmu smo obravnavali nekatere dejavnike, ki nakazujejo razlike v odnosu do starejših in dojemanju strahu pred staranjem med mladimi. Osredotočili smo se na srednješolsko in študentsko populacijo in v raziskovalni vzorec zajeli 1234 anketiranih mladih, v starosti od 15 do 29 let (M = 19,1, SD = 3,1) na območju severovzhodne Slovenije. Rezultati analize empirične raziskave niso potrdili našega predvidevanja, da med anketiranimi mladimi prevladujejo ageistična stališča. Smo pa med anketiranimi mladimi na osnovi dobljenih empiričnih podatkov zaznali strah pred staranjem - natančneje strah pred izgubo (npr. osamljenostjo). Signifikantne razlike so se pokazale glede na spol tako v odnosu do starejših (anketirani moški so pogosteje ageistični) kot v dojemanju strahu pred staranjem (anketirane ženske v prihodnosti bolj skrbi fizični izgled in osamljenost). Prav tako smo zaznali, da med anketiranimi mladimi obstajajo razlike v dojemanje strahu pred staranjem glede na stopnjo izobrazbe in kraj njihovega bivanja. Ugotovili smo tudi, presenetljivo, da tip družine ne vpliva na stopnjo ageizma. Veliko bolj pomembna povezava se je pokazala med stopnjo ageizma in vzgojnimi slogi v družini. Nadalje lahko potrdimo tudi pozitivno povezanost med strahom pred staranjem in ageizmom, ki sta v negativni povezavi z znanjem o staranju. Na osnovi teoretičnih in empiričnih spoznanj smo izoblikovali sociološko-izobraževalni model za preprečevanje negativnega oz. ohranjanje pozitivnega odnosa mladih do starejših, za lažje premagovanje strahu pred staranjem med mladimi in, nenazadnje, za učinkovitejšo implementacijo vsebin na področje družine, izobraževanja in medgeneracijskega sodelovanja.
Ključne besede: starost, staranje, starejši, ageizem, strah pred staranjem, znanje o starosti, mladi, medgeneracijski odnosi.
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 1363; Prenosov: 426
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici