| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Polisaharidni aerogeli za izboljšanje biodostopnosti v vodi slabo topnih substanc
Maja Gračnar, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil sintetizirati štiri različne aerogele iz guarja, ksantana, alginata in nizkometiliranega pektina. Da smo dobili gel, smo uporabili direktno metodo geliranja v etanolu, v katerem smo raztopili tudi aktivno substanco nifedipin, ki se je tako vezala na pripravljene gele. Gele smo nato superkritično sušili s CO2. Ker v superkritičnem območju obstaja le ena faza in zaradi tega ni površinskih napetosti, ki bi povzročile krčenje por v gelu, se struktura gela ne poruši. Po tem, ko so spet doseženi normalni pogoji, pa je CO2 ponovno v plinastem stanju. Dobljeni aerogeli so zaradi visoke poroznosti in velike specifične površine primerni za nosilce aktivnih substanc in nadaljnje kontrolirano sproščanje. So tudi netoksični, biokompatibilni in biorazgradljivi, zaradi česar so prijazni tako človeku kot tudi okolju. Po superkritičnem sušenju smo z in vitro testi sproščanja preverjali, kako se iz nosilcev sprošča aktivna substanca v različnih simuliranih prebavnih tekočinah. Ugotovili smo, da se je aktivna substanca iz alginatnega in pektinskega aerogela sprostila že po petih urah, med tem ko se je iz guarjevega in ksantanskega aerogela tudi po 24 h sprostila minimalna količina aktivne substance. Po končanem eksperimentalnem delu smo določili še kinetični model sproščanja.
Ključne besede: aerogel, ksantan, guar, pektin, alginat, nifedipin
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 772; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

2.
VPLIV PROCESNIH PARAMETROV NA LASTNOSTI ALGINATNIH AEROGELOV
Jan Štos, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali vpliv procesnih parametrov na lastnosti alginatnih aerogelov. Aerogele smo pripravljali s pomočjo sol-gel postopka. Pri tem procesu lahko spreminjamo vrsto alginata, zamreževalca ter čas zamreževanja. Ti parametri nato vplivajo na specifično površino, velikost por in ostale lastnosti aerogelov. V našem primeru smo uporabili tri vrste alginata ter štiri vrste alkohola (metanol, etanol, propanol, n-butanol). Alginat smo gelirali 1h in 24 h da smo preverili vpliv časa geliranja na lastnosti aerogelov. Za našo raziskavo smo uporabili alginat, ki je naravni polisaharid in se nahaja v rjavih algah. Sol-gel proces je postopek pri katerem pripravimo raztopino polisaharida, ki ga zamrežimo, bodisi kemijsko ali fizikalno, ter tako dobimo mokri gel. V našem primeru je alginat geliral v prisotnosti alkohola. Dobljeni gel zato imenujemo alkogel. Alkohol iz alkogela odstranimo s superkritičnim sušenjem s CO2. Po sušenju smo aerogelu izmerili specifično površino, velikost por in toplotno prevodnost. S spreminjanjem procesnih parametrov so bile karakteristike aerogelov pričakovano drugačne. Geliranje v metanolu in etanolu je bilo uspešno, medtem ko v prisotnosti propanola in n-butanola stabilni gel ni nastal. Najboljše lastnosti aerogelov, vključno z najvišjo specifično površino smo dobili pri geliranju v metanolu z uporabo visoko viskoznega alginata.
Ključne besede: aerogel, alginat, alkohol, procesni parametri, superkritično sušenje
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 1167; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

3.
PRIPRAVA BIORAZGRADLJIVIH AEROGELOV ZA POTENCIALNE FARMACEVTSKE APLIKACIJE
Mitja Štumpf, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo sintentizirali biorazgradljive aerogele, pripravljene iz pektina, alginata in mešanice pektin-alginat (1:1). Aerogeli so visoko porozni materiali, ki se zaradi svojih lastnosti lahko uporabljajo tudi kot potencialni nosilci aktivnih substanc. Aerogele sintentiziramo po sol-gel postopku z različnimi načini zamreženja. V našem delu smo uporabili fizikalno zamreženje z divalentnimi ioni. Preverjali smo vpliv različnih ionov (Zn2+, Ca2+ in Sr2+) na končno morfologijo aerogela in tudi na sproščanje aktivne substance. Kot modelno substanco smo uporabili diklofenak natrij. Sintentizirali smo devet tipov aerogelov. Karakterizirali smo jih s FTIRom, plinsko adsorpcijo ter preverjali njihovo nabrekanje v simulirani želodčni in prebavni tekočini. Z in-vitro testi sproščanja smo preverjali sproščanje substance. Glede na morfologijo in sproščanje substance smo ugotovili, da so najbolj primerni pektinski aerogeli, zamreženi s cinkom. Z njimi smo dobili najbolj kontrolirano sproščanje substance, v eni uri se je sprostilo okrog 40 %, v 7 h pa več kot 80 %. Potencialni nosilci bi lahko bili tudi alginatni aerogeli, zamreženi s cinkom, ki imajo podobne karakteristike kot pektinski. Kot najslabši so se izkazali aerogeli zamreženi s kalcijem.
Ključne besede: Pektin, alginat, aerogel, diklofenak natrij, biorazgradljivost
Objavljeno: 26.09.2014; Ogledov: 1336; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (29,02 MB)

4.
KARAKTERIZACIJA BIORAZGRADLJIVIH ALGINATNIH AEROGELOV KOT NOSILCEV AKTIVNIH SUBSTANC
Monika Koroša, 2013, diplomsko delo

Opis: Naravni polimeri, kot so polisaharidi, se vse bolj uveljavljajo v medicini ter prehrambni industriji. So namreč biokompatibilni, biorazgradljivi, netoksični, stabilni, cenovno dostopni zaradi velikih količin nahajališč v naravi ter spadajo med obnovljive vire. Med take polisaharide spada tudi alginat, katerega vse bolj izkoriščajo zaradi njegovih izjemnih lastnosti. V diplomskem delu smo s sol-gel procesom sintetizirali alginatne gele, kot nosilce aktivne substance, v našem primeru nikotinske kisline, jih nato superkritično posušili s CO2. Dobljene aerogele smo na koncu še analizirali. Nastali aerogeli so izjemno porozni, zaradi česar lahko sproščanje aktivne substance nadzorujemo ter z ustrezno sintezo gela tudi kontroliramo. Za nastanek gela smo uporabili dve različni sredstvi za zamreženje, CaCl2 in BaCl2, ter različne koncentracije alginata. Rezultate analiz smo primerjali med sabo glede na sredstvo zamreženja ter glede na koncentracijo alginata. Opravili smo termoanalitsko DSC analizo, sproščanje aktivne substance, s SEM mikroskopom smo analizirali površino in notranjost nastalega aerogela, ter porozimetrijo.
Ključne besede: alginat, sol-gel proces, aerogel, superkritično sušenje, nikotinska kislina, nadzorovano sproščanje
Objavljeno: 02.10.2013; Ogledov: 1446; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

5.
PRIPRAVA MULTI MEMBRANSKIH ALGINATNIH AEROGELOV KOT NOSILCEV AKTIVNIH UČINKOVIN
Simona Černčič, 2011, diplomsko delo

Opis: Sistemi s kontroliranim sproščanjem imajo v večini primerih prednost pred farmacevtskimi oblikami s takojšnjim sproščanjem. Tako s stališča učinkovitosti kot tudi varnosti. Za doseganje kontroliranega sproščanja se v večini primerih danes uporabljajo alginati. Posebna oblika s prirejenim sproščanjem je farmacevtska učinkovina obložena z večimi plastmi alginata, oziroma t.i. multi-membranska struktura. Z njo lahko vplivamo na hitrost sproščanja učinkovine. Mi smo pripravili 3, 5 in 8 membranske aerogelne kroglice v katere smo vezali teofilin, ki v naši diplomski nalogi predstavlja aktivno učinkovino. Nato smo jih superkritično posušili s CO2, ter s pomočjo naprave FARMATESTER-3 izvedli sproščanje aktivne učinkovine iz nosilca.
Ključne besede: alginat, aerogel, superkritično sušenje, teofilin, nadzorovano sproščanje.
Objavljeno: 09.09.2011; Ogledov: 2095; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici