| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MERJENJE NOTRANJIH DEFORMACIJ V CEMENTNIH MALTAH
Tadej Fister, 2009, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge je bil razvit in izdelan merilec za merjenje volumenskih deformacij v cementni malti. Merilec je omogočal začetek merjenja takoj po vgraditvi v togi brezšivni jekleni kalup valjaste oblike, torej je bilo omogočeno spremljanje razvoja deformacij, ki se razvijejo v prvih urah po zamešanju cementne malte. Meritve so bile opravljene na čisti cementni malti in na malti, kateri je bila dodana kontrolirana količina aeranta. Aerant je bil uporabljen kot sredstvo za nastanek ciljne mikrostrukture cementne malte. Potrjena je bila hipoteza, da stabilizirani zračni mehurčki nudijo neomejen prostor za neovirano in intenzivno rast kristalov CH in etringita na obodu mehurčka in povzročijo volumensko ekspanzijo cementne matrice v začetni fazi hidratacije, ki je bistveno večja, kot pa je ekspanzija malte brez aeranta. V kasnejši fazi hidratacije pa zračni mehurčki vplivajo na intenzivnejše krčenje. Tendenca izmerjenih rezultatov notranjih deformacij, tako ekspanzije kot tudi krčenja, se giblje v skladu z navedbami literature.
Ključne besede: cement, hidratacija, aerant, krčenje, ekspanzija
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2008; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

2.
VPLIV KRČENJA BETONA NA JAKOST VEZI MED VLAKNI IN CEMENTNO MATRICO
Simona Jezovšek, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen vpliv induciranih tlačnih napetosti v cementni matrici na jakost vpetja vlaken, na prenos obremenitve iz matrice na vlakna in na mehanske lastnosti vlaknastega cementnega kompozita med obremenitvijo. Tlačno napetost zaradi krčenja betona smo izmerili s posebej za ta namen razvitim merilcem. Študije smo opravili na vzorcih s cementno malto, v katero smo dodali dodatek aeranta. Med procesom mešanja malte so se kot posledica delovanja aeranta v matrici formirali zračni mehurčki, ki so zaradi povečane poroznosti povzročili precejšnje krčenje cementne matrice in s tem pritiske pravokotno na vlakna. S tem se je povečalo tudi trenje na mejni površini. S pomočjo izvlečnih testov smo na eksperimentalnih preizkušancih v časovnih intervalih izmerili izvlečno silo in opisali vpliv zaradi krčenja povzročenih bočnih pritiskov. Tendenca izmerjenih rezultatov notranjih deformacij se giblje v skladu z navedbami literature.
Ključne besede: cement, aerant, krčenje, ogljikova vlakna.
Objavljeno: 10.09.2010; Ogledov: 2491; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

3.
NOVI MEHANIZEM VPETJA VLAKEN V KOMPOZITNIH MATERIALIH
Andrej Ivanič, 2011, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je obravnavan vpliv dodatkov betonu – mikrosilike, superplastifikatorja in aeranta – na povečanje trdnosti vpetja med cementno malto in pletenico kontinuiranih ogljikovih vlaken. Za preiskavo lastnosti vpetja med pletenico ogljikovih vlaken in različnimi cementnimi maltami so bili uporabljeni rezultati izvlečnih preizkusov, ki smo jih primerjali z rezultati analize mikrostrukture mejnih površin. Eksperimentalni rezultati so potrdili, da je uporaba vseh uporabljenih dodatkov betonu izboljšala kvaliteto vpetja. Najbolj je kvaliteto vpetja med pletenico ogljikovih vlaken in eksperimentalno cementno malto povečala uporaba aeranta. Na podlagi analize rezultatov je bilo ugotovljeno, da lahko zračni mehurčki, ki so posledica delovanja aeranta in so locirani v neposredni bližini zunanjih filamentov pletenice, predstavljajo mehansko oviro, zaradi katere se pri izvleku vlaken občutno poveča trenje na mejni površini. Posledično se povečajo trdnost, togost in žilavost vpetja pletenice ogljikovih vlaken v aerirani malti. V nadaljevanju je v disertaciji prikazana tudi aplikacija novega načina vpetja pletenice ogljikovih vlaken v betonski konstrukciji v primerjavi s klasično rebrasto jekleno armaturo. Po izvedenih upogibnih preizkusih se je izkazalo, da ima vlaknasta armatura številne prednosti pred konvencionalnimi armaturnimi materiali: bistveno stanjšanje prereza (celo do pet krat), majhno maso, možnost poljubnega oblikovanja konstrukcijskih elementov zaradi fleksibilnosti vlaken ter povečano duktilnost in žilavost kompozita.
Ključne besede: ogljikova vlakna, cementna matica, trdnost vpetja, mejna površina, kompoziti, aerant, SEM
Objavljeno: 04.04.2012; Ogledov: 2571; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (14,46 MB)

4.
UPORABA RECIKLIRANE GUME ZA PROIZVODNJO MRAZOOBSTOJNIH BETONOV
Rok Solina, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena uporaba reciklirane gume pri proizvodnji betonov, ki so prav tako mrazoobstojni. Pri betonski mešanici smo kot nadomestek cementa uporabili elektrofiltrski pepel. V seriji vzorcev je bil uporabljen tudi aerant. Izvajali smo preizkuse tlačnih trdnosti betona, ter med seboj primerjali betonske vzorce brez dodatka aeranta in vzorce z dodatkom aeranta. Iste primerjave smo opravili tudi pri preizkusih mrazoobstojnosti otrdelih betonskih vzorcev. Uporaba reciklirane gume in elektrofiltrskega pepela je predstavljena tudi z vidika ponovne uporabe odpadnih meterialov.
Ključne besede: beton, reciklirana guma, elektrofiltrski pepel, aerant
Objavljeno: 25.09.2012; Ogledov: 1451; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

5.
UPORABA BETONSKE MEŠANICE Z DODATKOM RECIKLIRANE GUME IN ELEKTROFILTRSKEGA PEPELA
Gregor Fekonja, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom »Uporaba betonske mešanice z dodatkom reciklirane gume in elektrofiltrskega pepela« je predstavljena uporaba betonov, pri katerih smo del veziva nadomestili z elektrofiltrskim pepelom, del agregata pa smo nadomestili z reciklirano gumo. Izvajali smo preizkuse tlačnih trdnosti betona in preizkuse mrazoobstojnosti. V seriji vzorcev smo uporabili aerant in med seboj primerjali dobljene rezultate vzorcev brez aeranta in vzorce z dodatkom aeranta. Uporaba elektrofiltrskega pepela in reciklirane gume v betonski mešanici je predstavljena kot možnost ponovne uporabe odpadnih materialov.
Ključne besede: drenažni beton, vodoprepusten beton, reciklirana guma, elektrofiltrski pepel, aerant
Objavljeno: 20.09.2013; Ogledov: 1712; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (11,59 MB)

6.
LASTNOSTI BETONSKIH MEŠANIC Z VSEBNOSTJO GUMENIH SEKANCEV IN ELEKTROFILTRSKEGA PEPELA
Marko Budja, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo opravili eksperimentalno analizo betonske mešanice z dodatkom elektrofiltrskega pepela (EFP), reciklirane gume in aeranta. Mehurčki od aeranta v hidratiziranem betonu so služili kot nukleacijska mesta za rast kristalov etringita. Na vzorcih hidratiziranega betona smo z Dugganovim testom izzvali zakasnelo tvorbo etringita (DEF), ki običajno povzroči degradacijo betona. Napetosti, ki so posledica volumskih sprememb zaradi DEF, so bile kompenzirane z delci reciklirane gume, ki so delovali kot vzmeti v togi cementni matrici. Posledično ni prišlo do nobenih poškodb na preizkusnih vzorcih iz eksperimentalne betonske mešanice.
Ključne besede: beton, reciklirana guma, aerant, elektrofiltrski pepel, volumske deformacije
Objavljeno: 22.11.2013; Ogledov: 1002; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

7.
UČINEK DELCEV MLETE GUME NA KOMPENZACIJO KRČENJA CEMENTNEGA KAMNA
Andrej Klobasa, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo opravili eksperimentalno analizo cementne paste z dodatkom elektrofilterskega pepela (EFP), reciklirane gume in aeranta. Na vzorcih hidratizirane cementne paste smo z Dugganovim testom izzvali zakasnelo tvorbo etringita (DEF). Posledice te reakcije so bile deformacije, katere so bile kompenzirane z zelo majhnimi delci reciklirane gume. Majhni delci reciklirane gume so delovali kot majhne vzmeti v togi cementni matrici. Posledično je prišlo do zmanjšanja deformacij v cementnem kamnu.
Ključne besede: cementna pasta, reciklirana guma, aerant, elektrofilterski pepel, ekspanzija, krčenje
Objavljeno: 27.01.2015; Ogledov: 1270; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (2,89 MB)

8.
Odpornost betona z dodatkom reciklirane gume proti zmrzovanju in tajanju
Primož Jelušič, Samo Lubej, Andrej Ivanič, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Odpadne gume in elektrofiltrski pepel se zbirajo v velikih količinah, zato njihova uporaba prispeva k reševanju problema onesnaževanja okolja. V članku je predstavljena receptura betonske mešanice z dodatkom reciklirane gume kot nadomestkom dela agregata in z elektrofiltrskim pepelom kot delnim nadomestkom cementa. Tak beton ustreza trdnostnemu razredu C12/15 in je primeren za izdelavo podložnih betonov. Na laboratorijskih preizkušancih so bili analizirani vplivi reciklirane gume in elektrofiltrskega pepela na notranjo odpornost betona proti zmrzovanju in tajanju. Ugotovljeno je bilo, daje za doseganje notranje odpornosti betona potrebno povečanje prostornine por z dodatkom aeranta.
Ključne besede: beton, reciklirana guma, elektrofiltrski pepel, aerant, lastnosti
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 741; Prenosov: 23
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Eksperimentalna analiza mrazoobstojnih betonov z dodatkom efp in reciklirane gume
Gorazd Kunšek, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo na osnovi eksperimentalnih analiz določili mrazoobstojnost betona z dodatkom elektrofiltrskega pepela in reciklirane gume. Kot nadomestek dela veziva smo uporabili dva tipa pepela, kot nadomestek dela agregata pa reciklirano gumo iz SR, EMPD in EPM. Vsem vzorcem je bil za izboljšanje mrazoobstojnosti dodan aerant. Polovico vzorcev smo izpostavili zmrzovanju in tajanju, njihove mehansko-fizikalne lastnosti smo primerjali z nezmrzovanimi vzorci. Na vseh vzorcih smo izvedli preizkuse tlačne trdnosti, s pomočjo ultrazvoka pa smo jim izmerili še modul elastičnosti. Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da samo zmrzovanje in tajanje na tlačno trdnost in modul elastičnosti ni vplivalo toliko, kot je na te lastnosti vplivala izbira elektrofiltrskega pepela. Rezultati so pokazali, da so tudi delci reciklirane gume dobro vplivali predvsem na mrazoobstojnost betona, saj so delci povečali mesta, kjer se lahko med zmrzovanjem širi led, ki je nastal med zmrzovanjem.
Ključne besede: mrazoobstojnost, elektrofiltrski pepel, reciklirana guma, beton, aerant
Objavljeno: 03.04.2018; Ogledov: 360; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici