| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 53 / 53
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
51.
Adsorpcija ionov težkih kovin na zeolit
Urban Šket, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je rezultat preučevanja adsorpcije težkih ionov Pb2+, Cu2+ in Fe2+ na zeolit. Ker so ti ioni zelo močni onesnaževalci okolja, se pojavlja vprašanje kako zaščititi naravo pred njihovimi škodljivimi vplivi. Ena iz med možnosti je adsorpcija ionov na močen adsorbent, kar je v našem primeru zeolit. Tako je bistveno, da dobro spoznamo zeolit, preučimo njegovo strukturo in lastnosti, ter nato z različnimi kemijskimi analizami določimo, kakšne zmožnosti adsorpcije ima zeolit. Namen diplomske naloge je bil določiti adsorpcijske lastnosti zeolita v raztopini za adsorpcijo ionov težkih kovin ( Cu2+, Fe2+, Pb2+ ), določiti masne koncentracije kovinskih ionov z optično emisijsko spektroskopijo (ICP OES), ter preučiti specifiko samega zeolita (zeta potencial, specifična površina, velikost delcev). Za ugotavljanje adsopcijskih lastnosti zeolita smo spreminjali dva ključna parametra, koncentracijo raztopine težkih ionov, ter pH raztopine. S spreminjanjem teh parametrov smo prišli do ugotovitve, da so najbolj optimalni pogoji za adsorpcijo pri koncentraciji 13 mM in pri pH vrednosti 7. S preiskovanjem vpliva koncentracije težkih ionov na adsorbent smo ugotovili, da uspešnost adsorpcije pri višji koncentraciji upada, izjema je le baker. Pri spreminjanju pH vrednosti, pa se je izkazalo, da pH nima takšen velik vpliv na adsorpcijo kot jo ima koncentracija, saj smo ugotovili, da se adsorpcijska sposobnost malo zmanjša le pri zelo nizki pH vrednosti ( pH = 2,5 ). Ugotavljali smo tudi medsebojni vpliv ionov na učinkovitost adsorpcije ionov na zeolit, pri čemer se je izkazalo, da mešanica ionov v raztopini dobro vpliva na adsorpcijo, saj je bila v našem primeru učinkovitost adsorpcije za vse tri ione nad 99%.
Ključne besede: adsorpcija, zeolit, ioni težkih kovin, zeta potencial, koncentracija, pH raztopine
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 12; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

52.
Razbarvanje vode iz biološke ČN in predlog zaščite vodnih virov pred vdorom padavinskih voda
Nataša Klavžar, 2019, diplomsko delo

Opis: Voda je vir življenja in nosilec vseh bioloških procesov, ki se odvijajo na našem planetu. Nekatera škodljiva sredstva povzročajo prekomerno razraščanje alg, ki onemogočajo svetlobi, da prodre v vodo. Barvila v vodi (predvsem temna) onemogočajo prodor svetlobe v vodo, kar povzroči, da koristne bakterije ne morejo opravljati svojega dela – čiščenja odpadne vode. Skoraj vsa sintetična barvila se razgrajujejo zelo počasi, kar je ekološko nezdravo in okoljsko nevarno. V diplomskem delu smo z adsorpcijo na zeolit ter granulirano oglje prikazali razbarvanje vod. Obarvanost se lahko pojavi na odpadnih vodah, ki pridejo v čistilno napravo Rajnkovec, Rogaška Slatina. Z adsorpcijo smo želeli zmanjšati vrednosti parametrov, ki so lahko občasno tudi preseženi. Najučinkovitejše razbarvanje smo dosegli po adsorpciji na granulirano aktivno oglje. V diplomsko nalogo pa smo vključili tudi shematski prikaz alarmnega sistema. Če pride do vdora padavinskih voda, lahko z njim to preprečimo oziroma hitreje odpravimo.
Ključne besede: odpadne vode, čistilna naprava, adsorpcija, barvila, zeoliti, aktivno oglje, okoljski parametri, vdor padavinskih voda, alarmiranje
Objavljeno: 16.10.2019; Ogledov: 11; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

53.
Odstranjevanje težkih kovin s pomočjo magnetnih nanodelcev
Rahil Bajra, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bila odstranitev kromovih (VI) ionov (Cr(VI)) iz vodnega medija s postopkom adsorpcije na maghemitne nanodelce, prevlečene s hitozanom ali CM-dekstranom. Najprej smo si pripravili maghemitne nanodelce, ki smo jih potem prevlekli s hitozanom po postopku mikroemulzije. Za primerjavo smo na maghemitne nanodelce s kovalentno vezavo vezali tudi CM-dekstran. Tako pripravljene magnetne nanodelce smo uporabili kot adsorbent za odstranjevanje Cr(VI) iz vodne raztopine. Odstranjevanja Cr(VI) iz vodne raztopine smo izvajali v šaržnem in cevnem reaktorju z obtokom. Pri tem smo kot adsorbent uporabili hitozanske ali dekstranske magnetne nanodelce. Ugotovili smo, da se sčasoma povečuje delež odstranjenega Cr(VI) iz vodne raztopine ob uporabi hitozanskih in dekstranskih nanodelcev. V primeru uporabe šaržnega reaktorja so se dekstranski magnetni nanodelci izkazali kot boljši adsorbent za odstranjevanje Cr(VI) od hitozanskih. S hitozanskimi nanodelci smo odstranili več Cr(VI) iz vodne raztopine v enakem časovnem intervalu v primeru uporabe cevnega reaktorja. Proučevali smo tudi vpliv hitrosti pretoka v cevnem reaktorju na delež odstranjenega Cr(VI). Ugotovili smo, da hitrost pretoka ne vpliva na adsorpcijo pri danih proučevanih pogojih. Kadar smo za odstranjevanje Cr(VI) uporabili cevni reaktor z obtokom, smo dosegli še večji učinek adsorpcije, saj se z vsakim obtokom poveča delež odstranjenega Cr(VI) iz vodne raztopine, saj je na voljo še aktivnih mest za vezavo adsorbata.
Ključne besede: krom, kromovi (VI) ioni, maghemitni nanodelci, hitozanski nanodelci, dekstranski nanodelci, adsorpcija.
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 17; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici