| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 76
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Izraba obnovljivih virov energije za proizvodnjo sintetičnega metana : magistrsko delo
Klemen Rola, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja proizvodnjo sintetičnega metana, ki bi lahko nadomestil zemeljski plin. Za reakcijo metanacije je potreben vodik. Ta se v delu proizvede z elektrolizo, ki jo poganja elektrika obnovljivih virov. Proces je namenjen sezonskemu shranjevanju energije, kjer se viški elektrike poletnega časa shranijo v obliki metana za obdobja primanjkljajev energije. V ta namen, smo s programom Aspen Plus najprej izvedli poenostavljeno enostopenjsko simulacijo metanacije CO2. Pretok CO2 je baziral na ocenjeni sestavi in pretoku bioplina iz realne bioplinarne. Upoštevali smo, da se tudi celoten bioplin lahko uporabi kot reaktant. Enostopenjska metanacija je služila predvsem za razumevanje obnašanja reakcije. Ker z eno reakcijsko stopnjo v produktu nismo dosegali dovolj visokega deleža metana, smo izvedli še poenostavljeno dvostopenjsko metanacijo. Določili smo pogoje, pri katerih bi dosegali dovolj visoko vsebnost metana, da bi produkt bil primeren za injiciranje v plinovode. Za primer, ko se bioplin ne uporabi v metanaciji, smo v programu Aspen Adsorption izvedli dinamični simulaciji nadgradnje bioplina z adsorpcijskimi tehnikami. Mešanico bioplina smo z nizkimi izgubami metana uspešno nadgradili do biometana, s sestavo, ki je primerna za injiciranje v plinovode. S pomočjo rezultatov začetne dvostopenjske simulacije smo razvili delno integrirano shemo s sočasno proizvodnjo elektrike, ki je sposobna proizvesti od 1 t/h do 1,3 t/h sintetičnega metana. Pri tem je v procesu možna uporaba čistega CO2, ali pa celo mešanice bioplina in CO2. Proizveden sintetični metan je vseboval več kot 97 mol.% CH4, po dehidraciji s silikagelom, pa smo zagotovili sestavo, ki je primerna za injiciranje v plinovode mnogih Evropskih držav.
Ključne besede: Sintetični metan, bioplin, metanacija CO2, adsorpcija, Aspen Plus, Aspen Adsorption
Objavljeno v DKUM: 14.09.2023; Ogledov: 352; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (13,41 MB)

2.
Možnost uporabe zeolitov pri odstranjevanju izbranih kovinskih ionov iz vode : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Lea Kaisersberger, 2023, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil preveriti učinkovitost zeolita AAG 3-5 mm (Silkem d.o.o.). Odločili smo se za odstranjevanje ionov težkih kovin niklja in arzena, ki se pogosto pojavljata v vodah in sta v preseženih koncentracijah lahko nevarni zdravju ljudi in okolju. Najprej se je raziskava nanašala predvsem na najbolj učinkovito adsorpcijo Ni(II) in As(III) na zeolit. Začetna koncentracija Ni(II) in As(III) je bila 10 mg/L. Določili smo vpliv pH vrednosti, vpliv časa mešanja, vpliv mase adsorbenta in vpliv začetne koncentracije na učinkovitost adsorpcije. Najboljša učinkovitost adsorpcije arzenovih ionov je bila 92 % na 1 g zeolita, pri času mešanja 2 h in začetni koncentraciji 2 mg/L As(III) in za nikljeve ione 98,8 %, na 3 g zeolita, pri času mešanja 24 h, pri obeh v nevtralni pH vrednosti. Rezultate smo analizirali z uporabo Freundlichove in Langmuirjeve linearne adsorpcijske izoterme. Izvedli smo še desorpcijo As(III) in dosegli 68 % učinkovitost desorpcije. Ugotovili smo, da je zeolit primeren adsorbent za odstranjevanje težkih kovin, kot sta arzen in nikelj iz vode in ga je mogoče tudi ponovno uporabiti.
Ključne besede: zeolit, adsorpcija, nikelj, arzen, desorpcija
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 241; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

3.
Modifikacija hidro-oglja pridobljenjega s hidrotermalno karbonizacijo za uporabo v procesu adsorpcije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Patricija Završki, 2023, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil izboljšati karakteristike oglja in adsorpcijsko kapaciteto oz. učinkovitost s pomočjo različnih modifikacij oglja. S procesom hidrotermalne karbonizacije (HTC) smo proizvedli hidro-oglje iz oljne pogače semen industrijske konoplje, ki še v tovrstne namene ni bila raziskana. Pridobljeno hidro-oglje smo kemijsko modificirali s štirimi različnimi kemijskimi reagenti (KOH, ocetna kislina, alkoholni kis, vinski kis). Kemijski obdelavi je sledila termična obdelava vzorcev (piroliza). Pridobljena aktivna hidro-oglja smo kemijsko karakterizirali, določili funkcionalne skupine na površini oglja, specifično površino ter zeta potencial. Modificirana oglja smo preizkusili v eksperimentih adsorpcije z barvilom metilen modro in določili adsorpcijsko kapaciteto posameznega oglja ter preučili vpliv modifikacije na samo adsorpcijo. Metilen modro se namreč lahko kopiči v ekosistemu in tako povzroča toksične učinke na živali, ljudi in rastline, zato ga je potrebno odstraniti iz odpadnih vod. Vsa modificirana oglja, z izjemo enega vzorca, so bila uspešnejša pri odstranjevanju barvila metilen modro kot nemodificirano oglje, prav zaradi izboljšanih karakteristik in lastnosti, ki so jih povzročile kemijske modifikacije. Rezultati so pokazali, da je najvišjo adsorpcijsko kapaciteto dosegel vzorec modificiran s kalijevo bazo, 52,15 mg/g (100% učinkovitost odstranitve barvila). Najnižjo adsorpcijsko kapaciteto, 8,63 mg/g (16,32 %) je imelo oglje, modificirano z ocetno kislino. Drugo najvišjo kapaciteto, 42,55 mg/g (81,91 %) je imel vzorec modificiran z alkoholnim kisom, sledil mu je vzorec obdelan z vinskim kisom z adsorpcijsko kapaciteto 29,42 mg/g in 57,20 % učinkovitostjo. Presenetljivo pa nemodificirano oglje ni imelo najnižje kapacitete, saj je le-ta znašala 15,24 mg/g (29,33%) in je bila višja od kapacitete oglja modificiranega z ocetno kislino.
Ključne besede: kemijska modifikacija, hidro-oglje, hidrotermalna karbonizacija, adsorpcija, metilen modro, odstranjevanje onesnažil
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 229; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (4,89 MB)

4.
Razvoj tehnološkega postopka za odstranjevanje mikroonesnažil na viru pitne vode : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Tilen Farkaš, 2023, diplomsko delo

Opis: S hidrotermalno karbonizacijo (HTC) pri 250°C in reakcijskem času 5 ur smo iz odpadne pogače konopljinih semen sintetizirali hidro-oglje. Proizvedeno hidro-oglje smo najprej kemijsko modificirali s KOH, čemur je sledila termična modifikacija v dušikovi atmosferi pri 800°C. Rezultate karakterizacije hidro-oglja poimenovanega kot KS-KOH, smo primerjali z rezultati komercialnega aktivnega oglja pulsorb C. Ugotovili smo, da obe oglji vsebujeta podobne funkcionalne skupine, vendar hidro-oglje KS-KOH ob bolj negativnem zeta potencialu vsebuje več negativnih funkcionalnih skupin. Izmerili smo, da je v povprečju velikost delcev sintetiziranega hidro-oglja KS-KOH nižja od aktivnega oglja pulsorb C, kar pomeni da ima ta višjo specifično površino. Rezultati analiz kažejo, da je adsorpcijska kapaciteta hidro-oglja KS-KOH manjša od pulsorb C, vendar bolj učinkovito deluje na izločanje atrazina iz vode pri nižjih koncentracijah. Za obe aktivni oglji je bilo pri adsorpciji atrazina ugotovljeno, da sledita Langmuirjevi adsorpcijski izotermi. Namen opravljenih primerjav in izračun koristnih kapacitet je pridobiti podatke za dimenzioniranje adsorberja, ter izračunati volumen pitne vode, ki bi jo lahko prečistili v enem polnjenju. Pri iskanju najustreznejšega materiala za izdelavo adsorberja smo iz opisa lastnosti AISI 304 ugotovili, da izpolnjuje zahtevane konstrukcijske pogoje. V diplomski nalogi predstavljamo sistem obratovanja vzporedno postavljenih adsorberjev, ki jih pred zasičenjem vežemo zaporedno, da v celoti izkoristimo kapaciteto ene polnitve.
Ključne besede: aktivno oglje, adsorpcija, dimenzioniranje adsorberja, atrazin, adsorpcijska kapaciteta, pitna voda
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 206; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

5.
Priprava in uporaba adsorbenta iz rdeče sadre za čiščenje odpadnih vod : doktorska disertacija
Anja Pfeifer, 2023, doktorska disertacija

Opis: V sklopu doktorske disertacije smo proučili, ali je mogoče iz rdeče sadre, ki trenutno predstavlja odpadek in obremenjuje okolje, pripraviti učinkovit adsorbent, ki bi bil uporaben za čiščenje odpadnih vod različnih pH vrednosti. Na učinkovitost posameznih adsorbentov ima velik vpliv način sintetiziranja kakor tudi raztopina, ki jo želimo čistiti. V sklopu priprave adsorbenta smo spreminjali koncentracijsko razmerje vhodnih surovin, temperaturo priprave adsorbenta, čas mešanja, intenziteto mešanja in preverjali učinek različne količine dodanega adsorbenta na potek adsorpcije. Analizirali smo lastnosti adsorbenta in preverili njegovo učinkovitost. Rezultate smo primerjali z rezultati, ki smo jih dobili z uporabo zeolita, bentonita in bele žlindre, kakor tudi z rezultati različnih avtorjev.
Ključne besede: rdeča sadra, adsorpcija, adsorbent, titanov dioksid, Langmuir, Freundlich
Objavljeno v DKUM: 25.07.2023; Ogledov: 371; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (7,78 MB)

6.
Adsorpcija poliakrilne kisline (PAA) na površino kalcijevega karbonata : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Alen Kostevc, 2023, diplomsko delo

Opis: Cilj te naloge je bil preučiti adsorpcijo poliakrilne kisline na površino kalcijevega karbonata. Najprej smo opisali mehanizem adsorpcije poliakrilne kisline na površino kalcijevega karbonata in nato tudi mehanizem dispergiranja delcev v suspenziji. Proces adsorpcije smo potem preučevali s polielektrolitskimi titracijami, katerih rezultate smo pretvorili v količino prostega dispergenta v suspenziji in iz tega še v količino vezanega dispergenta na površino minerala. Na podlagi teh dveh količin smo konstruirali adsorpcijske izoterme. Obliko teh izoterm smo opisovali z Langmuirjevo teorijo adsorpcije. Z uporabo te teorije smo ovrednotili vpliv preiskovanih faktorjev na adsorpcijo. Faktorji, katere smo preučevali, so bili suha snov kalcijevega karbonata v suspenziji, vpliv sušenja suspenzije po dispergiranju, molska masa dispergenta in stopnja nevtralizacije dispergenta, oz. pH dispergenta. Najprej smo pa ovrednotili ponovljivost adsorpcijske izoterme. Rezultati eksperimentov so pokazali, da pri suhi snovi kalcijevega karbonata v suspenziji in pri sušenju suspenzije nismo zaznali vidnih trendov sprememb pri adsorpciji. Eksperiment z molsko maso dispergenta je pokazal, da je že standardno izbrani dispergent z srednjo vrednostjo molske mase v našem eksperimentu najoptimalnejši za adsorpcijo zaradi več aktivnih mest na daljši verigi ter omejitve hidrodinamičnega radija. Zadnji eksperiment stopnje nevtralizacije je pokazal jasen trend vpliva na adsorpcijo. Dokazali smo, da z večanjem stopnje nevtralizacije dispergenta oz. z večanjem pH-ja dispergenta učinkovitost adsorpcije pada. Več imamo prostega dispergenta v suspenziji in manj vezanega dispergenta na površino minerala. Zaključimo lahko, da ima stopnja nevtralizacije dispergenta negativen vpliv na učinkovitost adsorpcije.
Ključne besede: Adsorpcija, dispergiranje, polielektrolitska titracija, PAA, kalcijev karbonat
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 316; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

7.
Vpliv različnih metod priprave površine SPE na adsorpcijo izbranih proteinov za zasnovo biosenzorjev : magistrsko delo
Ivan Konjević, 2023, magistrsko delo

Opis: Eden ključnih korakov pri izdelavi elektrokemijskega biosenzorja je imobilizacija biomolekul (proteinov, encimov, DNK ipd.) na površini delovne elektrode. V zvezi s tem je predobdelava elektrodne površine neizogiben del procesa, še posebej v primeru, ko se uporabljajo komercialno dostopne sitotiskane ogljikove elektrode (angl. screen-printed carbon electrodes, SPCE), ki izkazujejo nekoliko slabšo elektrokemijsko ponovljivost. V magistrski nalogi smo preučili vpliv izbranih metod površinske predobdelave SPCE, kot sta predobdelava s tehniko ciklične voltametrije v H2SO4 in H2O2 ter uporaba pozitivno in negativno nabite plazme kisika, na njene elektrokemijske karakteristike. Preučili smo vpliv teh metod na ponovljivost elektrodnega odziva in na kinetiko adsorpcije dveh najpogosteje uporabljenih proteinov za izdelavo biosenzorjev, in sicer govejega serumskega albumina (angl. bovine serum albumin, BSA) in proteina A. Ugotovili smo, da je vsaka od uporabljenih metod izboljšala elektrokemijsko stabilnost SPCE-elektrod in predvsem pozitivno vplivala na kinetiko adsorpcije obeh proteinov. Rezultati kažejo, da je v vsakem primeru BSA pokazala bolj kompleksno obnašanje v primerjavi s proteinom A, kot najbolj učinkovito metodo za oba proteina pa lahko izpostavimo predobdelavo z uporabo negativne plazme. Pri adsorpciji proteina A smo opazili bolj izrazit padec voltametrijskega odziva v primerjavi z BSA, in sicer za vsako metodo predobdelave površine delovne elektrode. V primeru obeh proteinov se je izkazalo, da je koncentracija 5 in 10 µg/mL zadostna za vzpostavitev stabilne proteinske plasti v povezavi z enourno inkubacijo na SPCE. Glede na izboljšanje elektrokemijske ponovljivosti elektrod, kot tudi izboljšanje adsorpcije obeh modelnih proteinov, lahko zaključimo, da je predobdelava SPCE ključni korak pri izdelavi elektrokemijskih biosenzorjev.
Ključne besede: sitotiskane elektrode, SPCE, adsorpcija proteinov, goveji serumski albumin, protein A, elektrokemijski biosenzorji
Objavljeno v DKUM: 03.05.2023; Ogledov: 360; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

8.
Razvoj celulozno-pektinskih membran za adsorpcijo kationskih barvil iz modelnih raztopin : magistrsko delo
Maja Mazej, 2023, magistrsko delo

Opis: Vse večja rast prebivalstva in razvoj industrije sta močno vplivala na povečano porabo vode. Velik problem pri tem pa predstavljajo predvsem obarvane odpadne vode v tekstilni industriji, ki so zelo obremenjene in predstavljajo ob izpustu veliko obremenitev za okolje. Odstranjevanje barvil iz odpadnih vod, zaradi kompleksnih molekulskih struktur predstavlja velike izzive industriji. Tako so želje po ponovni uporabi spodbudile razvoj novih tehnologij, ki bi na učinkovit in cenovno ugoden način te vode pred izpustom v vodotok tudi ustrezno prečistile. Že predhodne raziskave so pokazale, da je ena izmed učinkovitejših fizikalnih metod ločevanja barvil membranska adsorpcija. Magistrsko delo predstavlja preučitev različnih možnosti in načinov, s katerimi bi uspešno ločili kationska barvila iz modelnih odpadnih vod z uporabo membranskih adsorbentov na osnovi celuloznih nanofibrilov in pektina. Cilj magistrskega dela je bil sinteza cenovno – učinkovitih, okolju prijaznih membran, na osnovi nanofibrilirane celuloze in pektina, na osnovi enostavnih postopkov mešanja, vlivanja in sušenja z dodatkom citronske kisline (CA) in CaCl2 kot zamreževalca. Različne strukturirane membrane smo primarno okarakterizirali glede na njihove morfološke in fizikalno-kemijske lastnosti, ter sekundarno glede na njihove adsorpcijske lastnosti, na podlagi katerih smo preučili mehanizme in učinkovitost adsorpcije. Pri tem smo pridobili membrane, ki bi lahko uspešno vplivale na ločitev kationskih barvil iz vodnih medijev. Gravimetrična analiza membran nam je podala zaključek, da so vse membrane na osnovi mešanic primarnih surovin brez dodanih zamreževalcev neobstojne v vodi, zato je dodatek zamreževalcev ključnega pomena. Opazili smo, da membrana formirana le iz CNFjev, ne potrebuje zamreževalca, saj je samostojno obstojna v vodi, kar pa gre pripisati intenzivnemu in ireverzibilnemu povezovanju nanofibrilov pri procesu sušenja, v odsotnosti drugih komponent. Z ATR – FTIR spektroskopijo smo ugotovili, da obe vrsti zamreževalca, tako CA kot CaCl2, naredita spremembo v kemijski strukturi, in prispevata k določeni meri stabilizacije in s tem nakazujeta na uspešno ionsko (CaCl2), ter kovalentno (CA) vezavo. Z rezultati, pridobljenimi pri potenciometrični titraciji, smo ugotovilii, da dosežejo največji skupni naboj tiste membrane, ki vsebujejo zamreževalec CA. K doseganju največjega naboja membrane je prispevala predvsem prisotnost karboksilnih skupin, ki tudi vplivajo na večjo adsorpcijsko sposobnost membran. Izmerjene vrednosti z goniometrijo pri vseh membranah so bile nižje od 90° in kažejo na izrazito hidrofilnost membran, saj osnovne komponente vsebujejo hidrofilne hidroksilne, ter karboksilne skupine. Z optično mikroskopijo smo membrane le makroskopsko opazovali in zaključili, da imajo membrane izotropne strukture, brez preferenčne ureditve. Z rezultati gravimetričnega določanja % nabrekanja smo ugotovili, da zamreževalec pozitivno vpliva na ohranjanje strukture membrane v vodi. Pektin pa očitno vpliva na nestabilnost (karboksilne skupine, ob stiku z vodo dezintegrirajo), če primerjamo membrane z dodanim pektinom in membrano 10, ki ima vključen samo CNF. Z analizo adsorpcije barvil (UV-VIS spektrokoskopija) vidimo uspešno adsorpcijo obeh barvil Basic Yellow 28 kot tudi Basic Blue 22 v različnih koncentracijah na membrane. Najbolj uspešen primer navzemanja barvila je v primeru CNF/PC membran, ker ima pektin naboj, ki omogoča uspešno vezavo barvila. Dokazali smo tudi uspešno navzemanje barvila na membrane, pri obeh vrstah barvila. Odstotek razbarvanja kopeli se razlikuje glede na koncentracije v primeru najnižje koncentracije in najmanjše razbarvanje v primeru najvišje koncentracije, kar velja za vse membrane. Adsorpcija barvil je pogojena s kemijsko strukturo ter mikrostrukturo membrane, ki se uporabi kot adsorbent.
Ključne besede: Celulozni nanofibrili, pektin, zamrežanje, membrana, membranska adsorpcija, kationska barvila
Objavljeno v DKUM: 09.02.2023; Ogledov: 470; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (5,82 MB)

9.
Sinteza makroporoznih kroglic na osnovi ionsko-nabitih monomerov z uporabo multiplih-emulzij in njihova uporaba kot adsorbentov za odstranjevanje težkih kovin : magistrsko delo
Irena Abramović, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo sintetizirali visokoporozne polielektrolitne polimere v obliki monolitov in kroglic, imenovane poliHIPE materiali. PoliHIPE monolite smo pripravili z emulzijsko polimerizacijo, medtem ko smo kroglice pripravili s sedimentacijsko polimerizacijo multiplih emulzij. Oba tipa polielektrolitnih adsorbentov sta bila na osnovi 2-akrilamido-2-metilpropansulfonske kisline (AMPS) in akrilamida (AAM). Prisotnost porozne morfologije smo analizirali z elektronsko vrstično mikroskopijo (SEM), kemijsko in elementno sestavo pa z infra-rdečo (FTIR) spektroskopijo in elementno analizo. V nadaljevanju smo raziskali adsorpcijske lastnosti in kinetiko adsorpcije PAMPS poliHIPE materialov. Preučevali smo, kako oblika (monolit v primerjavi s kroglicam), količina ionskih skupin (PAMPS 100 in PAMPS 50) ter poroznost vplivajo na adsorpcijske procese. Za primerjavo vpliva poroznosti, smo uporabili ne-porozne, komercialno dostopne kroglice na osnovi sulfoniranega polistirena. Pripravili smo modelne raztopine cinkovih (Zn(NO3)2), železovih (Fe(NO3)3) in aluminijevih (Al(NO3)3) ionov, ter spremljali proces adsorpcije kot funkcijo časa. Za ta namen smo uporabili emisijsko atomsko spektrometrijo (FAAS). Izkazalo se je, da spremenjeno število ionskih skupin ni tako zelo vplivalo na hitrost adsorpcije, saj je bila le-ta zelo podobna pri obeh tipih monolita (PAMPS 100M in PAMPS 50M) kot tudi kroglic (PAMPS 100K in PAMPS 50K). Rezultati so pokazali, da sta oblika in poroznost vplivala na hitrost adsorpcije. Adsorpcija v primeru kroglic je potekla hitreje kot pri uporabi monolita (vpliv oblike), prav tako pa je bila adsropcija hitrejša v primeru poroznih kroglic kot pri neporoznih komercialnih kroglicah (vpliv poroznosti). S pomočjo enačb za linearizirana modela psevdo-prvega reda in psevdo-drugega reda, smo določili po katerem modelu je potekala adsorpcija vsakega adsorbenta v vseh treh raztopinah kovin. Adsorpcijske lastnosti in kinetiko adsorpcije smo spremljali tudi pri višjih temperaturah, 35 °C in 50 °C ter izračunali kateremu kinetičnemu modelu sledijo.
Ključne besede: PoliHIPE, polielektroliti, multiple emulzije, težke kovine, adsorpcija, kinetika
Objavljeno v DKUM: 06.01.2023; Ogledov: 540; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (5,45 MB)

10.
Vloga polisaharidne prevleke adsorbenta pri odstranjevanju težkih kovin iz vode : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Jan Gole, 2022, diplomsko delo

Opis: Težke kovine so snovi, ki so za industrijo zelo pomembne in so se v zadnjih letih zaradi industrijskega in tehnološkega napredka začele vedno več uporabljati. Te snovi najdemo naravno v Zemljini skorji, vendar se je njihova koncentracija v naravi zaradi človekovih posredovanj v zadnjih letih močno povišala. Posledično je njihova prisotnost tudi v človeški prehrani, zlasti v vodi, vedno pogostejša. V majhnih količinah so nekatere od teh kovin seveda za človeka potrebne, vendar lahko v večjih količinah škodujejo zdravju. Obstaja več različnih metod za odstranjevanje težkih kovin iz vode, kot so kemijsko obarjanje, ionska izmenjava, filtracija in adsorpcija. Slednja je najpogostejša. Kot adsorbent se lahko uporablja več snovi, v diplomskem delu pa smo se osredotočili na magnetne nanodelce (MNPs) prevlečene s polisaharidno prevleko arabinogalaktana (AG). Namen diplomske naloge je bil uspešno sintetizirati MNPs s polisaharidno prevleko AG in določiti optimalne pogoje za odstranjevanje težkih kovin, zlasti kromovih ionov (Cr(VI)) iz vode. MNPs z AG prevleko smo pripravili z dvema različnima metodama, in sicer z metodo adsorpcije in z metodo zamreževalne tehnike. Najprej smo uspešno sintetizirali MNPs prevlečene z AG. Le-te smo nato uporabili za odstranjevanje Cr(VI) iz vodne raztopine. Z uporabo funkcionaliziranih MNPs, pridobljenih z metodo adsorpcije smo odstranili največ Cr(VI) iz vodne raztopine pri optimalnem pH reakcijskega medija 4, optimalni masi nanodelcev 50 mg in optimalni koncentraciji raztopine K2Cr2O7 5 g/L. Kadar smo kot adsorbent uporabili MNPs funkcionalizirane s postopkom zamreženja smo ugotovili, da je optimalen pH reakcijskega medija 3, da je optimalna masa magnetnih nanodelcev 30 mg in, da je optimalna koncentracija raztopine K2Cr2O7 0,75 mg/L.
Ključne besede: težke kovine, krom(VI), magnetni nanodelci, adsorpcija, arabinogalaktan
Objavljeno v DKUM: 24.10.2022; Ogledov: 430; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (11,61 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici