SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Spolno vedenje velenjskih srednješolcev : (diplomsko delo)
Tanja Kontič, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: dijaki, adolescenti, spolnost, spolno vedenje, kontracepcija, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 09.03.2009; Ogledov: 3425; Prenosov: 582
.pdf Celotno besedilo (416,56 KB)

2.
RAZLIKE V GIBALNI DEJAVNOSTI OTROK, STARIH OD 5 DO 11 LET
Brigita Aleš, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo s pomočjo raziskave ugotavljali razlike v količini gibalne dejavnosti med otroki, starimi od pet do enajst let, ter razlike v gibalni dejavnosti med mestnimi, predmestnimi in podeželskimi otroki. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 715 otrok, starih od 5 do 11 let, ki obiskujejo različne šole v severovzhodni Slovenije. Za ugotavljanje gibalne dejavnosti smo uporabili posebej pripravljen anketni vprašalnik, s katerim smo dobili podatke o količini gibalne dejavnosti otrok, o različnih oblikah gibalne dejavnosti otrok ter podatke o njihovem bivalnem okolju. Za ugotavljanje razlik v količini gibalne dejavnosti glede na starost in bivalno okolje smo uporabili analizo variance (ANOVA), pri čemer smo ugotavljali statistično značilnost razlik na ravni tveganja p ≤ 0,05. Rezultate smo natančneje opredelili s Post-hoc preizkusom po metodi Scheffe. Rezultati kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike med mlajšimi in starejšimi otroki v skupnem času, ki ga namenjajo gibalni dejavnosti ter v organizirani in neorganizirani obliki gibalne dejavnosti. Na vseh področjih so gibalno bolj dejavni starejši otroci, predvsem enajstletniki, ki so zmerno do visoko gibalno dejavni vsaj 60 minut na dan. Statistično pomembne razlike v gibalni dejavnosti obstajajo tudi med mestnimi, predmestnimi in podeželskimi otroki. Mestni devetletni otroci so od svojih predmestnih in podeželskih vrstnikov bolj gibalno dejavni v neorganiziranih dejavnostih, medtem ko so mestni desetletni in enajstletni otroci gibalno bolj dejavni v organiziranih dejavnostih. Rezultati so pokazali, da so starejši otroci bolj samostojni, lažje se angažirajo in sami odidejo na različne dejavnosti, medtem ko so mlajši odvisni od spremstva in posledično prostega časa svojih staršev.
Ključne besede: motorični razvoj, telesni razvoj, športna dejavnost, bivalno okolje, starejši otroci, mlajši adolescenti.
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 1720; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (497,54 KB)

3.
Vrstniška agresivnost v povezavi s sposobnostjo emocionalne regulacije v adolescenci
Manja Škof, 2016, magistrsko delo

Opis: Agresivnost je vedenjska značilnost, ki se kaže v gospodovalnosti ter nasilnih ali napadalnih besedah in dejanjih proti drugim ljudem. Na agresivnost ima med ostalimi dejavniki velik vpliv tudi čustvena inteligentnost in ena izmed komponent čustvene inteligentnosti – čustvena regulacija, ki pomeni sposobnost obvladovanja in nadzorovanja lastnega čustvenega stanja. Da lahko namreč v družbi sodelujemo z drugimi ljudmi, je potreben čustveni nadzor. S pomočjo vprašalnika o nasilju in čustveni regulaciji smo v empiričnem delu želeli ugotoviti, kako je čustvena inteligentnost (natančneje čustvena regulacija) povezana z nasilnim vedenjem v adolescenci. Ugotoviti želimo, ali so tisti, ki imajo boljše sposobnosti emocionalne regulacije, v večji ali manjši meri žrtve ali storilci agresivnega vedenja in kaj si le-ti mislijo o nasilju. Razlike želimo poiskati tudi med spoloma, v starosti in med učnim uspehom učencev. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da so adolescenti, ki imajo manj razvito sposobnost čustvene regulacije, v večji meri deležni agresivnih dejanj kot tisti, ki imajo bolj razvito sposobnost čustvene regulacije. Prav tako so adolescenti, ki imajo manj razvito sposobnost čustvene regulacije, v večji meri storilci agresivnih dejanj kot tisti, ki imajo bolj razvito sposobnost čustvene regulacije. Pri primerjavi žrtev agresivnih dejanj obstajajo statistično značilne razlike glede na spol in starost, ni pa statistično značilnih razlik glede na učni uspeh. Med storilci agresivnih dejanj so statistično značilne razlike glede na spol, ni pa statistično značilnih razlik glede na starost in učni uspeh.
Ključne besede: Nasilje, agresivnost, ustrahovanje, žrtve, storilci, adolescenti, nasilje v šoli, »bullying«, čustva, čustvena inteligentnost, čustvena regulacija.
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 693; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici