1. Pomen gibanja pri uravnavanju krvnega tlaka pri mladostnikih z arterijsko hipertenzijoAljoša Šipoš, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Arterijska hipertenzija predstavlja pomemben javnozdravstveni problem, ki se pojavlja tudi med mladostniki. Raziskave kažejo, da je fizična neaktivnost in sedeč način življenja med mladostniki v porastu, kar povečuje tveganje za razvoj arterijske hipertenzije v tej populaciji. Namen zaključnega dela je ugotoviti vpliv gibanja na uravnavanje krvnega tlaka pri mladostnikih z arterijsko hipertenzijo.
Metode: Izveden je bil pregled literature. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela in metoda analize, kompilacije in sinteze. Članki so bili iskani v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Web of Science in Cochrane Library ter iskalniku Google Scholar, s pomočjo iskalne strategije, ob upoštevanju vključitvenih in izključitvenih kriterijev.
Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 9 člankov. Gibanje predstavlja pomembno metodo pri uravnavanju krvnega tlaka pri mladostnikih z arterijsko hipertenzijo. Predstavlja tudi uspešen ukrep pri uravnavanju telesne mase, ki neposredno vpliva na zdravje ter vrednost krvnega tlaka mladostnikov.
Razprava in zaključek: Zaradi nenehnega naraščanja števila mladostnikov s hipertenzijo je ključno, da je splošna populacija poučena o arterijski hipertenziji, dejavnikih tveganja ter nefarmakološkimi metodami zdravljenja, kot je gibanje.
Ključne besede: povišan krvni tlak, adolescenti, fizična aktivnost
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 60; Prenosov: 34
 Celotno besedilo (771,55 KB) |
2. Anemia in children and adolescents with inflammatory bowel disease at the time of diagnosis and after 1 year of treatmentŽan Ferant, Maja Šikić Pogačar, Jernej Dolinšek, Dušanka Mičetić-Turk, 2015, izvirni znanstveni članek Ključne besede: anemija, kronična vnetna črevesna bolezen, otroci, adolescenti, prevalence
Objavljeno v DKUM: 11.04.2024; Ogledov: 208; Prenosov: 11
Celotno besedilo (203,64 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
3. Medvrstniško nasilje med srednješolci Vipavske doline : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNina Bolčina, 2023, diplomsko delo Opis: V današnjem hitro spreminjajočem se času smo priče visoki dinamiki življenja, kjer si želimo v čim večjem obsegu izpolniti svoje želje in potrebe. Včasih način uresničevanja seže preko meja primernega, vse do nasilnega ravnanja. Iz takšnega načina življenja mladina črpa in povzema vzorce vedenja ter se v vse večji meri poslužuje ravnanj, ki sovpadajo s kriteriji medvrstniškega nasilja. Glede na dinamičnost razvoja družbe in novih izzivov dobiva tudi medvrstniško nasilje nove razsežnosti. Zaradi narave omenjenega pojava in pomembnosti vloge preventivnega delovanja v tej smeri je ključnega pomena, da imamo najprej jasno in neposredno sliko o mladostnikih in njihovem splošnem poznavanju medvrstniškega nasilja. Omenjeno se jim lahko dogaja, pa ne vedo, da to ni v skladu s primernim vedenjem, ali se znajdejo v medvrstniško nasilni situaciji in ne vedo kako odreagirati na način, s katerim bi preprečili morebitno ponavljanje nadaljnjih incidentov. V okviru diplomskega dela smo se zato preko anketnega vprašalnika, razdeljenega med srednješolce, osredotočili na njihovo splošno ozaveščenost o medvrstniškem nasilju. Posledice lahko obremenjujejo posameznika skozi celotno življenje, zato smo pozornost posvetili identifikaciji posledic in njihovega vpliva na mladostnika. Na podlagi ambiciozne in tekmovalne družbene klime smo ugotavljali možno povezavo z naraščanjem pojava medvrstniškega nasilja. Poleg pridobitve realne situacije iz izkušenj srednješolcev je vse cilje raziskave spremljala tudi možnost prepoznave izvajanja ali doživljanja medvrstniškega nasilja med anketiranci samimi. Ugotovitve kažejo na razmeroma nizko stopnjo ozaveščenosti o tovrstnem pojavu. Poleg tega smo ugotovili kompatibilnost teoretičnih temeljev in odgovorov anketirancev o škodljivosti posledic za duševno zdravje ter kompetitivno družbeno okolje kot okolje s pogostejšimi situacijami medvrstniškega nasilja.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, adolescenti, Vipavska dolina, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2023; Ogledov: 579; Prenosov: 102
Celotno besedilo (2,41 MB) |
4. Vpliv pandemije COVIDA-19 na pojavnost obsesivno kompulzivne motnje pri adolescentihVesna Kohne, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Obsesivno kompulzivna motnja je duševna motnja, ki se najpogosteje pojavi pri adolescentih. V času pandemije COVIDA-19 so strokovnjaki poročali o vse večjem psihosocialnem vplivu bolezni COVID-19 in možnih posledicah, ki se bodo kazale predvsem na psihičnem področju zdravja. V diplomskem delu nas je zanimalo, ali je pandemija COVIDA-19 vplivala na pojavnost obsesivno kompulzivne motnje pri adolescentih.
Metode: Za pregled strokovne literature na tematiko vpliv pandemije COVIDA-19 na pojavnost obsesivno kompulzivne motnje smo sistematično pregledali znanstveno literaturo. Upoštevali smo PRISMA smernice in članke razvrstili po nivojih glede na hierarhijo dokazov ter jih kritično ocenili z JBI orodjem. Sinteza je bila narejena po tematski analizi in značilnosti so predstavljene v tabeli. Iskalne baze so bile: CINAHL, PubMed, Medline, APA PsycArticles. Pri pisanju smo uporabili deskriptivno metodo dela.
Rezultati: Pandemija COVIDA-19 je vplivala na porast obsesivno kompulzivne motnje pri adolescentih. Obsesije so vezane na infekcijo, mikroorganizme, kontaminacijo. Najpogostejši kompulziji sta ekscesivno umivanje rok in čiščenje. Dejavniki, ki so v okviru pandemije vplivali na nastanek obsesivno kompulzivne motnje, so: socialna izolacija, depresija, anksioznost, strah pred okužbo, nalezljivim okoljem.
Razprava in zaključek: Pandemija COVIDA-19 je vzročni dejavnik za porast obsesivno kompulzivne motnje pri adolescentih, zato je ustrezno raziskovanje tega področja ključno pri pomoči posameznikom, ki imajo tovrstno obolenje.
Ključne besede: COVID-19, obsesivno kompulzivna motnja, adolescenti, pojavnost
Objavljeno v DKUM: 19.08.2022; Ogledov: 14883; Prenosov: 193
Celotno besedilo (851,04 KB) |
5. Vrstniška agresivnost v povezavi s sposobnostjo emocionalne regulacije v adolescenciManja Škof, 2016, magistrsko delo Opis: Agresivnost je vedenjska značilnost, ki se kaže v gospodovalnosti ter nasilnih ali napadalnih besedah in dejanjih proti drugim ljudem. Na agresivnost ima med ostalimi dejavniki velik vpliv tudi čustvena inteligentnost in ena izmed komponent čustvene inteligentnosti – čustvena regulacija, ki pomeni sposobnost obvladovanja in nadzorovanja lastnega čustvenega stanja. Da lahko namreč v družbi sodelujemo z drugimi ljudmi, je potreben čustveni nadzor.
S pomočjo vprašalnika o nasilju in čustveni regulaciji smo v empiričnem delu želeli ugotoviti, kako je čustvena inteligentnost (natančneje čustvena regulacija) povezana z nasilnim vedenjem v adolescenci. Ugotoviti želimo, ali so tisti, ki imajo boljše sposobnosti emocionalne regulacije, v večji ali manjši meri žrtve ali storilci agresivnega vedenja in kaj si le-ti mislijo o nasilju. Razlike želimo poiskati tudi med spoloma, v starosti in med učnim uspehom učencev.
S pomočjo raziskave smo ugotovili, da so adolescenti, ki imajo manj razvito sposobnost čustvene regulacije, v večji meri deležni agresivnih dejanj kot tisti, ki imajo bolj razvito sposobnost čustvene regulacije. Prav tako so adolescenti, ki imajo manj razvito sposobnost čustvene regulacije, v večji meri storilci agresivnih dejanj kot tisti, ki imajo bolj razvito sposobnost čustvene regulacije. Pri primerjavi žrtev agresivnih dejanj obstajajo statistično značilne razlike glede na spol in starost, ni pa statistično značilnih razlik glede na učni uspeh. Med storilci agresivnih dejanj so statistično značilne razlike glede na spol, ni pa statistično značilnih razlik glede na starost in učni uspeh.
Ključne besede: Nasilje, agresivnost, ustrahovanje, žrtve, storilci, adolescenti, nasilje v šoli, »bullying«, čustva, čustvena inteligentnost, čustvena regulacija.
Objavljeno v DKUM: 23.06.2016; Ogledov: 1863; Prenosov: 237
Celotno besedilo (1,43 MB) |
6. RAZLIKE V GIBALNI DEJAVNOSTI OTROK, STARIH OD 5 DO 11 LETBrigita Aleš, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo s pomočjo raziskave ugotavljali razlike v količini gibalne dejavnosti med otroki, starimi od pet do enajst let, ter razlike v gibalni dejavnosti med mestnimi, predmestnimi in podeželskimi otroki. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 715 otrok, starih od 5 do 11 let, ki obiskujejo različne šole v severovzhodni Slovenije. Za ugotavljanje gibalne dejavnosti smo uporabili posebej pripravljen anketni vprašalnik, s katerim smo dobili podatke o količini gibalne dejavnosti otrok, o različnih oblikah gibalne dejavnosti otrok ter podatke o njihovem bivalnem okolju. Za ugotavljanje razlik v količini gibalne dejavnosti glede na starost in bivalno okolje smo uporabili analizo variance (ANOVA), pri čemer smo ugotavljali statistično značilnost razlik na ravni tveganja p ≤ 0,05. Rezultate smo natančneje opredelili s Post-hoc preizkusom po metodi Scheffe. Rezultati kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike med mlajšimi in starejšimi otroki v skupnem času, ki ga namenjajo gibalni dejavnosti ter v organizirani in neorganizirani obliki gibalne dejavnosti. Na vseh področjih so gibalno bolj dejavni starejši otroci, predvsem enajstletniki, ki so zmerno do visoko gibalno dejavni vsaj 60 minut na dan. Statistično pomembne razlike v gibalni dejavnosti obstajajo tudi med mestnimi, predmestnimi in podeželskimi otroki. Mestni devetletni otroci so od svojih predmestnih in podeželskih vrstnikov bolj gibalno dejavni v neorganiziranih dejavnostih, medtem ko so mestni desetletni in enajstletni otroci gibalno bolj dejavni v organiziranih dejavnostih. Rezultati so pokazali, da so starejši otroci bolj samostojni, lažje se angažirajo in sami odidejo na različne dejavnosti, medtem ko so mlajši odvisni od spremstva in posledično prostega časa svojih staršev.
Ključne besede: motorični razvoj, telesni razvoj, športna dejavnost, bivalno okolje, starejši otroci, mlajši adolescenti.
Objavljeno v DKUM: 15.12.2010; Ogledov: 2678; Prenosov: 253
Celotno besedilo (497,54 KB) |
7. |
