| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pristop k otroku in mladostniku z mejno osebnostno motnjo
Kaja Koštomaj, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Mejna osebnostna motnja je kronična psihiatrična motnja, za katero so značilne čustvena nestabilnost, težave v medosebnih odnosih in nadzoru. Raziskave kažejo, da se lahko mejna osebnostna motnja diagnosticira pred 18. letom starosti in da se pri mladih nadaljuje v odraslo dobo. Med strokovnjaki je danes mejna osebnostna motnja še vedno najbolj stigmatizirana diagnoza med osebnostnimi motnjami pri otrocih in mladostnikih. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa smo podatke pridobili s pomočjo vprašalnika, ki ga je rešilo 80 študentov zaključnih letnikov programa zdravstvene nege in 50 medicinskih sester s področja pediatrije. Podatki so bili analizirani s pomočjo Microsoft Excel ter zaradi lažje berljivosti prikazani v odstotkih. Rezultati: Glede na podane rezultate se znanje zdravstvenih delavcev in študentov bistveno ne razlikuje. Pri pristopu smo lahko zaznali odstopanja v znanju tako zdravstvenih delavcev kot študentov. Večina anketiranih je menilo, da je prav, da bi otroku omogočili vso podporo pri neposrednem komuniciranju, pri izpolnjevanju neposrednih nalog in osebnih odgovornosti. Cilj zdravstvene nege in zdravljenja pa je ravno obraten. Vsi stremimo, da bo otrok oz. mladostnik odrasel v samostojno in odgovorno osebo. Razprava: Kljub temu da rezultate ne moremo posploševati, se nam zdi, da so potrebna dodatna izobraževanja v tej smeri. Če želijo medicinske sestre zagotavljati učinkovito nego, se zdi pomembno, da prejmejo boljšo izobrazbo o otrocih in mladostnikih s to motnjo, pa tudi stalno podporo in nadzor, da bi jim pomagali bolje obvladati to težko razvojno skupino.
Ključne besede: otroštvo, adolescenca, osebnostna motnja, zdravstvena nega, pristop
Objavljeno: 30.10.2020; Ogledov: 237; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1022,87 KB)

2.
Učinkovitost vedenjsko-kognitivne terapije pri obravnavi otrok in mladostnikov s hiperkinetično motnjo
Adriana Kojić, 2020, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu smo predstavili kako učinkovita je vedenjsko-kognitivna terapija pri otrocih in mladostnikih s hiperkinetično motnjo ter vlogo medicinske sestre. Uporabili smo sistematičen pregled literature. Izvedli smo pregled, analizo in sintezo strokovne domače in tuje literature ter interpretacijo znanstvenih virov s področja vedenjsko-kognitivne terapije ter hiperkinetične motnje pri otrocih/mladostnikih. Uporabili smo deskriptivno raziskovalno metodo dela. Podatke smo obdelali s kvalitativno vsebinsko analizo. Ugotovili smo, da je uporaba vedenjsko-kognitivne terapije učinkovita, saj pomaga otrokom in mladostnikom s hiperkinetično motnjo na način, da zmanjšuje njihove nezaželene simptome in znake ter izboljša njihovo celostno funkcioniranje. Pomembna je tudi vloga medicinskih sester ter znanje nekaterih tehnik vedenjsko-kognitivne terapije, ki se jih lahko vključi v zdravstveno obravnavo otrok/mladostnikov. Hiperkinetična motnja je postala vedno bolj razširjena med otroci in mladostniki, zato je pomembno vključevanje raznih terapij in tehnik zdravljenja. Vedenjsko-kognitivna terapija je ena izmed metod, ki bi se lahko še dodatno raziskala in pomagala pri obravnavi otrok/mladostnikov s hiperkinetično motnjo. V tujini, za razliko od Slovenije, medicinske sestre delujejo tudi na področju preventive z namenom zgodnjega odkrivanja preučevane motnje.
Ključne besede: motnja pozornosti, impulzivnost, adolescenca, psihoterapija, zdravstvena nega, vloga medicinske sestre
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 326; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (862,05 KB)

3.
Primerjava povezanosti telesnih razsežnosti in telesne samopodobe pri deklicah v poznem otroštvu med letoma 2009 in 2017
Kaja Jaušovec, 2020, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrskega dela je bil primerjati povezanost telesnih razsežnosti in telesne samopodobe deklet med letoma 2009 in 2017. V raziskavi so sodelovala dekleta, ki so bila v letu 2009 in 2017 stara od 9 do 11 let. Prve meritve so bile izvedene leta 2009. Vzorec je zajemal 231 učenk. Druge meritve pa leta 2017. Raziskovalni vzorec je zajemal 158 učenk. Za pridobivanje podatkov o spolu, starosti in telesni samopodobi smo pri obeh generacijah uporabili prevod francoske verzije vprašalnika za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov PSI-SF – The Physical Self-Inventory-short form. Telesne razsežnosti učenk so bile izmerjene s pomočjo standardiziranega antropometričnega instrumentarija. Da bi ugotovili povezanost med telesnimi razsežnostmi in telesno samopodobo, smo uporabili regresijsko analizo. Statistično značilnost smo potrdili, v kolikor je znašal p  0,05. Rezultati regresijske analize kažejo, da telesne razsežnosti statistično značilno pojasnjujejo razlike v telesni samopodobi le pri 11 let starih dekletih obeh generacij. Rezultati kažejo, da razlike v telesni samopodobi statistično značilno pojasnjuje podkožno maščevje. Več kot imajo dekleta podkožnega maščevja, nižja je njihova telesna samopodoba. Da prihaja do tega prav pri 11 letnicah smo pričakovali, saj se z leti in z bližanjem obdobju adolescence začenjajo spreminjati odnosi posameznic do lastnega telesa, in lasten telesni izgled začnejo primerjati v vrstniki. Telesna samopodoba deklet postaja vedno bolj strukturirana in dekleta postajajo dovzetnejša in vse bolj kritična do svojega lastnega telesa.
Ključne besede: telesne izmere, samospoštovanje, adolescenca, dekleta, odnosi
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 329; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

4.
Odnos staršev osnovnošolskih otrok do motenj hranjenja
Maja Trstenjak, 2018, magistrsko delo

Opis: Motnje hranjenja so problem današnje družbe. Predstavljajo resno težavo, povezano z visoko stopnjo umrljivosti med psihološkimi boleznimi. Pri otrocih in mladostnikih so motnje hranjenja vse pogostejše, nastajajo pa vse bolj zgodaj. V magistrskem delu smo ugotavljali seznanjenost staršev z motnjami hranjenja, preverjali preventivno in kurativno ukrepanje staršev v primeru motenj hranjenja ter ugotavljali, kakšna so stališča staršev do motenj hranjenja. Preverjali smo tudi, kako spol, starost, izobrazba, razred otrok ter materialno stanje vplivajo na odnos staršev do motenj hranjenja. V raziskavi je sodelovalo 207 staršev (161 žensk in 46 moških). Rezultati so pokazali, da starši poznajo anoreksijo nervozo, bulimijo nervozo ter kompulzivno prenajedanje, ne poznajo pa novih motenj hranjenja – ortoreksije in bigoreksije. Večina staršev osnovnošolskih otrok se ne boji, da bi njihov otrok v prihodnosti zbolel za eno izmed motenj hranjenja. Največ informacij o tej problematiki pridobijo prek interneta, če pa bi njihov otrok kazal simptome motenj hranjenja, bi pomoč poiskali pri zdravniku. V povezavi s preventivnimi programi o motnjah hranjenja na šolah več kot polovica staršev (57,5 %) ne ve, ali se na šolah izvajajo preventivni programi o motnjah hranjenja, le 8,7 % staršev je odgovorilo, da se programi o motnjah hranjenja izvajajo. Stališče staršev je, da bi se morali preventivni programi o motnjah hranjenja izvajati na šolah, ker v današnji družbi motnje hranjenja pri otrocih in adolescentih predstavljajo resen problem. Potreba po preventivnih programih je torej velika.
Ključne besede: motnje hranjenja, problem današnje družbe, puberteta, adolescenca, starši, preventiva
Objavljeno: 25.10.2018; Ogledov: 596; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

5.
Obravnava mladostnika z mejno osebnostno motnjo
Špela Wussar, 2018, diplomsko delo

Opis: Mejna osebnostna motnja je ena izmed osebnostnih motenj skupine B. Za njo je značilna tendenca k impulzivnemu vedenju brez ozira na posledice, nepredvidljivo razpoloženje z izbruhi čustev in nezmožnostjo nadzorovanja vedenjskih izpadov. Najpogosteje se diagnosticira v adolescenci. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Raziskovalni del je temeljil na kvalitativni metodologiji. Kot instrument je bil uporabljen vprašalnik, ki smo ga s pomočjo spletnega družbenega omrežja objavili v ciljne skupine, v katerih se študentje zdravstvene nege združujejo. Ugotovili smo, da več kot 53 % študentov, pred anketo za mejno osebnostno motnjo še ni slišala ali ne vedo če so. Kljub temu pa so anketirani vedno v veliki večini izbrali pravilen odgovor. Tako jih je kar 84 % pravilno odgovorilo, da mejna osebnostna motnja predstavlja čustveno neuravnovešenost. Prevalenca števila pravilnih odgovorov je konstantno sovpadala z naraščanjem letnika študija. Hipoteze, nismo mogli potrditi, saj je bila p-vrednost pri chi-square testu večja od 0,05. Medicinska sestra lahko le z boljšim poznavanjem mejne osebnostne motnje izbere ustrezen pristop do pacienta in mu s tem zagotovi tudi boljšo oskrbo. Adolescenti so občutljiva starostna skupina, zato morajo biti zdravstveni delavci še toliko bolj pozorni kako do njih pristopajo.
Ključne besede: osebnostne motnje, adolescenca, psihiatrična zdravstvena nega
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 1005; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

6.
Konflikti med mladostniki in starši v povezavi s socioemocionalnim osebnostnim razvojem v mladostništvu
Nataša Barle, 2017, magistrsko delo

Opis: Psihološkemu vidiku konfliktov med mladostniki in starši se na slovenskem prostoru namenja premalo pozornosti in je posledično neraziskano področje (Čotar Konrad, 2012). Glavni namen magistrskega dela je bil preučiti konflikte med mladostniki in starši v zgodnjem in poznem mladostništvu v povezavi s socioemocionalnim osebnostnim razvojem v mladostništvu. Vključenih je bilo 805 zgodnjih in poznih adolescentov. Uporabljeni so bili vprašalniki: Vprašalnik družinskih procesov AFP, Vprašalnik spoprijemanja s stresom COPE, Vprašalnik emocionalnih načinov spoprijemanja EAC, Issues Checklist IC (Prinz, Foster, Kent in O’Leary, 1979; Robin in Foster, 1988), Vprašalnik samopodobe SDQIII in uvodni vprašalnik; na prvih štirih instrumentih je bila opravljena faktorska analiza. Opravljena je bila validacija prevedenega instrumenta IC. Rezultati kažejo, da imajo ženske bolj intenzivne konflikte kot moški in da prihaja v zgodnji adolescenci do večih in intenzivnejših konfliktov med njimi in starši. Ne prihaja do statistično pomembnih razlik med konflikti glede na tip družine. Prihaja do statistično pomembnih razlik pri prisotnosti in intenzivnosti konflikov glede na osebo, na katero je mladostnik najbolj navezan. Podpora matere, nadzor in podpora očeta statistično pomembno napovedujejo prisotnost konfliktov; podpora matere, nadzor in bližina očeta pa intenzivnost konfliktov. Mladostnikova samoocena odnosa s starši negativno korelira s prisotnostjo in intenzivnostjo konfliktov. Izogibanje kot strategija soočanja pozitivno korelira s prisotnostjo konfliktov, medtem ko izogibanje, socialna podpora kot strategija soočanja in na čustva usmerjena strategije soočanja pomembno nizko pozitivno korelirajo s intenzivnostjo konfliktov. Mladostnikove strategije soočanja usmerjene na čustva in na socialno podporo so statistično pomemben moderator med njihovim odnosom s starši in konflikti med njimi; izogibanje in na problem usmerjene strategije soočanja nimajo moderacijskega učinka. Večja zaznana podpora očeta, večja uporaba strategije usmerjene na problem, manjša uporaba strategije izogibanja, manjša prisotnost konfliktov in moški spol napovedujejo boljšo mladostnikovo samopodobo.
Ključne besede: konflikti med mladostniki in starši, socioemocionalni osebnostni razvoj mladostnika, zgodnja in pozna adolescenca, mladostnikove strategije soočanja, samopodoba mladostnika, spol in starost mladostnika, družinski procesi staršev, intenzivnost in prisotnost konfliktnih vsebin.
Objavljeno: 18.09.2017; Ogledov: 1312; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

7.
Vpliv socialnega položaja na športno dejavnost otrok v obdobju zgodnje adolescence
Anja Molnar, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bilo ugotoviti, povezanost izobrazbe očeta s športno dejavnostjo otrok v obdobju zgodnje adolescence. V raziskavi je sodelovalo 344 otrok iz severovzhodne Slovenije, starih od 9 do 11 let. Od tega je bilo 154 deklic, starih 10,4 leta (SO = 0,914) in 190 dečkov, starih 10,35 leta (SO = 0,945) Podatki, so bili pridobljeni v okviru projekta z naslovom »SODOBNI TRENDI TELESNEGA, GIBALNEGA IN OSEBNOSTNEGA RAZVOJA SLOVENSKIH OSNOVNOŠOLCEV – SOCIALNI STATUS IN ŽIVLJENJSKI SLOG STA POMEMBNA DEJAVNIKA OTROKOVEGA RAZVOJA«. Podatki o socialnem položaju družine so bili pridobljeni s pomočjo »Vprašalnika o socialnem položaju družine«. Vprašalnik, uporabljen v okviru te raziskave, za meritve športne dejavnosti, je vprašalnik »Gibalna dejavnost mladih«, ki je bil uporabljen v številnih slovenskih študijah. Starši anketirancev so bili z anketo seznanjeni in so z njo soglašali. Na osnovi izobrazbe očeta, smo otroke razdelili v skupine, katerih očetje imajo nizko, srednjo in visoko izobrazbo. Za ugotavljanje povezanosti športne dejavnosti s socialnim položajem je bila uporabljena analiza variance (ANOVA) in izračun velikosti učinka (η2). Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05 (p ≤ 0,05). Rezultati so pokazali, da izobrazba očeta statistično značilno vpliva na število minut na dan, ki jih dečki namenijo športni dejavnosti, ne pa tudi na športno dejavnost deklic. Dečki očetov s srednjo izobrazbo so na dan športno dejavni 92 minut, le 4 minute manj so športno dejavni dečki očetov z visoko izobrazbo. 60 minut na dan, pa športni dejavnosti namenijo dečki očetov z nizko izobrazbo. Pri deklicah so najbolj športno dejavne tiste, katerih očetje imajo visoko izobrazbo, te namenijo športni dejavnosti 64 minut. 11 minut manj športni dejavnosti na dan namenijo deklice iz skupine očetov s srednjo izobrazbo, 48 minut na dan pa so dejavne deklice iz skupine očetov z nizko izobrazbo.
Ključne besede: socialni status, gibalne dejavnosti, zgodnja adolescenca, drugo triletje, družbeni položaj, gibalne dejavnosti
Objavljeno: 04.04.2017; Ogledov: 845; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (951,61 KB)

8.
PATRONAŽNA MEDICINSKA SESTRA IN MLADOSTNICA V POPORODNEM OBDOBJU
Mojca Najdič, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Mladostniško obdobje je obdobje tveganja in priložnosti. Mladi danes dosti prej biološko dozorijo in se pogosteje ter zgodaj spuščajo v nezaščitene spolne odnose. Velik del nosečnosti v mladostniškem obdobju je največkrat nenačrtovan in nezaželen ter tako postavi mladostnico pred težko odločitev o njenem izidu. Biti noseča, roditi otroka in postati mama, odločiti se za materinstvo – so delci izjemno vznemirljivega življenjskega cikla. Patronažna medicinska sestra je tista, ki obišče otročnico in novorojenca v prvih 24 urah po odpustu iz porodnišnice in oceni potrebe po zdravstveni vzgoji ter zdravstveni negi. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvalitativni deskriptivni metodi, izvedli smo študijo primera. Uporabili smo tehniko intervjuja, ki je vseboval vprašanja odprtega tipa, ki se nanašajo na temo diplomskega dela in so bila oblikovana v ta namen. V raziskavi je sodelovala mladostnica, stara 18 let v poporodnem obdobju. V raziskavi smo upoštevali vsa načela Kodeksa etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije. Rezultati: Mladostnica je imela svoj prvi spolni odnos pri 15 letih. Po dobrem letu nezaščitenih spolnih odnosih je zanosila in pri 17 letih rodila. Materinstvo ji kljub nenačrtovani nosečnosti ni predstavljalo večjih ovir, saj je imela veliko podpore s strani staršev in tašče. V zelo veliko pomoč ji je bila tudi patronažna medicinska sestra, ki je z njo vzpostavila spoštljiv, zaupen odnos in ji pomagala z zdravstveno-vzgojnimi nasveti. Sklep: Rojstvo otroka za mladostnico predstavlja veliko spremembo v življenju, ko iz brezbrižnega najstništva preklopi na odgovorno odraslo življenje. Ugotovili smo, da se mladostnica med nosečnostjo in v poporodnem obdobju ni srečala z neugodnimi zapleti starševstva v mladostniškem obdobju (nedokončana izobrazba, socialno-ekonomsko pomanjkanje, nestabilne partnerske zveze in osebno dozorevanje). Poporodne duševne stiske so resna stanja, zato je zelo pomembna preventiva, zgodnje odkrivanje in zdravljenje duševnih stisk že v času nosečnosti in kasneje v poporodnem obdobju. Iz raziskave, ki smo jo naredili, je razvidno, da je izrednega pomena tudi, da je patronažna medicinska sestra zaznala potrebe mladostnice in ji znala prisluhniti, svetovati ter pomagati.
Ključne besede: adolescenca, materinstvo, poporodno obdobje, poporodna depresija, patronažna medicinska sestra
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 957; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (815,78 KB)

9.
RAZUMEVANJE MLADOSTNIŠKEGA DELIKVENTNEGA VEDENJA V OKVIRU TEORIJE NAVEZANOSTI IN NAČINOV SPOPRIJEMANJA S STRESOM
Dea Gojčič, 2015, magistrsko delo

Opis: Mladostniško delinkventno vedenje je eden od večjih problemov sodobnih družb, saj so mladi del prebivalstva, ki bo prevzel odgovornost za prihodnost družbe. Številne študije kažejo, da se iz dela delinkventne populacije mladih kasneje rekrutirajo kriminalni povratniki, večkratni povratniki in delinkveti iz navade, ki sestavljajo najtrdovratnejši del vsake kriminalne populacije, ki je odporna na vse vzgojne ukrepe, prevzgojo in penološko obravnavo (Singer, 1997). V zadnjih letih se je močno spremenila tudi struktura družine in posledično tudi odnos med starši in otroci, s tem pa se je povečala pojavnost mladostniške delinkvence (Kierkus, Johnson in Hewitt, 2010). V petih mariborskih poklicnih šolah smo izvedli raziskavo, kjer je skupno 288 dijakov prvih in drugih letnikov izpolnjevalo vprašalnik, v katerega so bile vključene Achenbachova samoocenitvena lestvica YSR, Vprašalnik medosebnih odnosov RQ, Lestvica družinskih procesov za adolescente AFP in Vprašalnik spoprijemanja COPE. Statistična analiza je pokazala, da se pojavnost delinkventnega vedenja ne razlikuje glede na spol mladostnika in na strukturo družine ter da so pomembnejši kot sama stuktura odnosi med starši in mladostniki oziroma procesa, kot sta starševska bližina in nadzor. Rezultati so opozorili na problematiko slabe vrstniške družbe, ki igra osrednjo vlogo v obdobju mladostništva. Čeprav za delinvektno vedenje ni značilna varna navezanost, nismo odkrili povezave med delinkventim vedenjem in oblikami ne-varne navezanosti. Nadalje smo odkrili pomembne pozitivne povezave med delinkvenco in uporabo drog pa alkohola ter med preokupiranim stilom navezanosti in štirimi strategijami spoprijemanja s stresom, in sicer z zanikanjem, vedenjsko neaktivnostjo, miselno neaktivnostjo in uporabo drog in alkohola. Rezultati vsekakor kažejo na pomembnost raziskovanja dejavnikov delinvektnega vedenja v nadaljnih raziskavah.
Ključne besede: Delinkventno vedenje, stili navezanosti, načini spoprijemanja, starševska bližina in nadzor, adolescenca.
Objavljeno: 09.12.2015; Ogledov: 1996; Prenosov: 407
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

10.
UŽIVANJE ALKOHOLA MED MLADIMI
Denis Munda, 2015, magistrsko delo

Opis: Uvod: Pitje alkoholnih pijač je v Sloveniji in tudi drugod po svetu zelo velik problem med mladostniki. Največ mladostnikov pije alkoholne pijače predvsem v obdobju adolescence. V naši raziskavi smo ugotavljali, kako pogosto študentje posegajo po alkoholu, zakaj posegajo po njem, po katerih pijačah najpogosteje posegajo itd. Metodologija: V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela in kot instrument raziskave uporabili anketni vprašalnik. Raziskovalni vzorec je obsegal 217 študentov zdravstvene nege prvega, drugega in tretjega letnika rednega študijskega programa. V raziskavi je sodelovalo 15 % moških in 85 % žensk. Rezultate anket smo obdelali s pomočjo programov IBM SPSS Statistics 20 in Microsoft Excel 2010. Rezultati: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da obstajajo značilne statistične razlike v poseganju po najpogostejših alkoholnih pijačah glede na spol med študenti (p < 0,001), prav tako je bilo opaziti, da obstajajo značilne statistične razlike v opitosti glede na spol v zadnjem mesecu oziroma v zadnjih 30 dneh pri študentih (p < 0,001). Sklep: Alkohol je bil, je in bo problem v obdobju mladostništva, če ne bomo več storili na področju preventive. Vemo, da veliko mladostnikov pije alkoholne pijače pred dopolnjenim 18-tim letom starosti, zato bi bilo potrebno, da bi medicinske sestre in zdravstveniki vsako leto izvajali preventivo glede uživanja alkoholnih pijač s pomočjo učnih delavnic na vseh šolah in bi mladim podali smernice, katere bi promovirale varno zabavo tudi brez prisotnosti alkoholnih pijač in drugih drog.
Ključne besede: mladostnik, alkohol, adolescenca, medicinska sestra
Objavljeno: 19.11.2015; Ogledov: 3350; Prenosov: 619
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici