| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Priprava komunikacijskega načrta o aditivih za živila
Ana Starman, 2021, magistrsko delo

Opis: V zaključnem delu je na podlagi pregledane literature o aditivih za živila in obveščanju o tveganjih na področju živil pripravljen komunikacijski načrt. Osnovo za pripravo komunikacijskega načrta je predstavljal pregled načinov ozaveščanja potrošnikov o aditivih. Za obdobje od januarja 2015 do februarja 2021 so opredeljena tri ključna komunikacijska sporočila in aktivnosti ter komunikacijska orodja, katerih namen je splošno ozaveščanje o aditivih. Obravnavane so spletne strani različnih virov (UVHVVR, NIJZ, EFSA, Prehrana.si, ZPS, EUFIC in RTV Slovenija) in njihova aktivnost na družbenih omrežjih (Facebook, Instagram, YouTube). Ugotovitve nakazujejo potrebo po posodobitvi vsebine o aditivih na spletnih straneh in povečanju aktivnosti ozaveščanja na družbenih omrežjih o tej temi. V komunikacijskem načrtu so opredeljeni namen in cilji komuniciranja, ciljna skupina, ključna komunikacijska sporočila, predlagane aktivnosti in komunikacijska orodja ter naveden predviden čas, potreben za izvedbo posamezne aktivnosti. Predlagana je izdelava različnih vizualnih orodij ter izvajanje intervjujev s strokovnjaki v informativnih televizijskih in radijskih oddajah. Skozi celotno komunikacijsko kampanjo je priporočeno redno obveščanje o poteku aktivnosti in uporaba družbenih omrežij. S tovrstnimi pristopi je predpostavljeno učinkovito izvedeno ozaveščanje in dosega zastavljenih komunikacijskih ciljev.
Ključne besede: aditivi za živila, potrošniki, obveščanje o tveganju, komunikacijski načrt
Objavljeno: 03.06.2021; Ogledov: 77; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (968,45 KB)

2.
Rangiranje tveganj kemičnih dejavnikov tveganja v prehrani otrok
Tamara Krevh, 2019, magistrsko delo

Opis: Kemijske spojine imajo pri človeku številne vplive na molekularne procese in lahko predstavljajo tveganje za zdravje, če njihov vnos presega varne meje. Ukrepi za obvladovanje tveganj so pomembno orodje za zagotavljanje varnosti hrane. Uporabljajo se lahko različni pristopi, namenjeni zmanjšanju izpostavljenosti potrošnikovim onesnaževalom v hrani. Namen magistrskega dela je rangiranje kemičnih substanc v hrani glede na njihovo tveganje za otroke. Podatke smo zbrali na podlagi poročil organizacije EFSA glede toksičnosti posameznih kemijskih substanc in njihovega vnosa s hrano pri otrocih na evropski ravni. Obdelali smo jih s pomočjo programskega orodja Risk Thermometer, ki upošteva parametre toksičnosti, ocenjenega vnosa in resnosti zdravstvenih posledic v primeru bolezni zaradi prevelike izpostavljenosti. Program izračuna faktorje SAMOE (angl. Severity Adjusted Margin of Exposure), ki smo jih grafično prikazali. Rangiranje kemijskih spojin s tem orodjem se razlikuje od rangiranja po tradicionalni metodi MOE (angl. Margin of Exposure), ki upošteva samo razmerje med vnosom in dovoljenim oziroma dopustnim dnevnim vnosom. Od substanc, vključenih v rangiranje, predstavljajo najvišje tveganje za otroke iAs, aflatoksini, akrilamid in MeHg, najnižje pa nitrofurani, BDE-ji in Cr(III). BPA z vnosom preko hrane ne predstavlja tveganja za zdravje otrok. Pričakovano so onesnaževala na lestvici rangirana kot bolj tvegana v primerjavi z aditivi.
Ključne besede: onesnaževala / aditivi / tveganje / Risk Thermometer / rangiranje tveganj
Objavljeno: 04.10.2019; Ogledov: 417; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (783,64 KB)

3.
Vpliv aditivov za samougasljivost na lastnosti poliuretanskih pen
Amanda Ferlež, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali problematiko poslabšanja fizikalnih lastnosti mehke poliuretanske pene ob dodatku aditivov za samougasljivost. Kvalitetna poliuretanska pena je v današnjem svetu zelo pomembna, saj se nahaja v vsakem stanovanju v obliki ležišč, sedežnih garnitur, ipd. Naše delo je obsegalo izdelavo eterske in esterske poliuretanske pene nizke gostote po laboratorijskem postopku. Obema tipoma pene smo dodajali različne aditive za samougasljivost v različnih količinah in spremljali njihov vpliv na fizikalne lastnosti končnega izdelka. Na eterski peni smo testirali devet, na esterski pa osem komercialno dostopnih aditivov za samougasljivost. Od vseh testiranih aditivov se je najbolje izkazal reaktivni aditiv za samougasljivost na bazi fosforja 2 (rADSP 2) in reaktivni aditiv za samougasljivost na bazi fosforja 3 (rADSP 3). Oba dajeta zelo obetavne rezultate tako pri eterskih penah, kot pri esterskih, kar ne moremo trditi za ostale testirane aditive. Da smo dobili samougasljivo peno smo v primeru eterskih pen potrebovali 3 g rADSP 2 na 100 g poliolne komponente in 5 g rADSP 3 na 100 g poliolne komponente, v primeru esterskih pen pa 3 g rADSP 2 na 100 g poliolne komponente in 6 g rADSP 3 na 100 g poliolne komponente. Zaradi dobrih rezultatov se bosta prenesla iz laboratorijskih testiranj v proizvodni del procesa izdelave mehke poliuretanske pene.
Ključne besede: mehka poliuretanska pena, aditivi za samougasljivost, fizikalne lastnosti, vpliv aditivov
Objavljeno: 27.02.2019; Ogledov: 538; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

4.
Izpostavljenost nitratom v živilih
Sabina Kocjan, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo predstavili koncentracije nitratov v listnati zelenjavi - zeleni solati, endiviji, ledenki, listih rdeče pese, špinači, rukoli ter motovilcu. Na podlagi dostopnih podatkov vnosa nitratov z listnato zelenjavo v prehrani prebivalcev Slovenije, smo naredili primerjavo z ostalimi poznanimi viri vnosa nitratov v prehrani (pitna voda in aditivi) ter ocenili tveganje za zdravje ljudi. Za raziskavo smo uporabili podatke uradnega nadzora v Sloveniji, ki ga v RS izvaja Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje okolje in hrano (NLZOH), o koncentracijah nitratov v različnih vrstah listnate zelenjave v letih 2011 do 2014. Za porabo listnate zelenjave pri prebivalcih Slovenije smo uporabili podatke Statističnega urada RS - Anketa o porabi v gospodinjstvih, 2012. Vnos nitratov smo na podlagi podatkov, ki so trenutno na voljo v RS izračunali skladno z metodologijo Evropske agencije za varnost hrane. Ugotovili smo, da koncentracije nitratov v listnati zelenjavi v povprečju ne presegajo zakonskih mejnih vrednosti, občasno pa izstopajo posamezni odvzeti vzorci rukole ali listov rdeče pese. Najvišje povprečne koncentracije nitratov so bile pričakovano v vzorcih v mesecu novembru, najnižje pa v mesecu juniju. Iz Ankete o porabi v gospodinjstvih (SURS, 2012) smo ugotovili, da prebivalec Slovenije na leto v povprečju zaužije 84,4 kg zelenjave, od tega 10,1 kg listnate in stebelne zelenjave. Zelena solata prispeva največ k povprečnemu dnevnemu vnosu nitratov iz listnate zelenjave, ocenjeni povprečni vnos je 0,36 mg NO3/kgtm/dan. Iz dobljenih rezultatov lahko ugotovimo, da v povprečju vnos nitratov iz listnate zelenjave ne predstavlja tveganja za zdravje prebivalcev Slovenije. Naše ocene kažejo, da je teoretični največji dnevni vnos preko aditivov v živilih nekoliko v prednosti pred vnosom s pitno vodo in vnosom z listnato zelenjavo. Naše ocene so tudi odraz prehranskih navad prebivalcev Slovenije, saj je vnos zelenjave precej pod priporočenimi količinami, zaužite količine mesnih izdelkov pa so visoke.
Ključne besede: nitrati, pitna voda, listnata zelenjava, aditivi, vnos
Objavljeno: 20.04.2018; Ogledov: 1040; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (832,63 KB)

5.
Priprava in transport komunalnega mulja za sežig v energetskih objektih
Sanja Potrč, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje potek priprave komunalnega mulja za sežig v energetskih objektih. Opisani so postopki priprave komunalnega mulja, ki jih uporabljamo pred samim sežigom oziroma so-sežigom. Prav tako smo analizirali kapaciteto in karakteristike komunalnega mulja v zadnjih letih v Sloveniji. Preučili smo, katere črpalke se uporabljajo za transport mulja in kakšne so njihove lastnosti. Pri transportu mulja prihaja do linijskih izgub, med katerimi so najpomembnejše predvsem izgube, ki nastanejo zaradi trenja. V diplomskem delu so navedeni postopki za določitev koeficienta trenja, s pomočjo katerega lahko izračunamo tlačne izgube. Prav tako so navedene metode za določitev energijskih izgub in aplikacije reologije za določitev le-teh. Opisane so karakteristike cevovodov, ki jih uporabljamo za črpanje komunalnega mulja. Preučili smo vpliv aditivov na zmanjšanje trenja v ceveh. Ugotovili smo, da lahko za zmanjšanje trenja uporabljamo tako različne polimere, kot tudi nekatere površinsko aktivne snovi.
Ključne besede: komunalni mulj, transport, linijske izgube, koeficient trenja, aditivi
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 924; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

6.
Uporaba aditivov v prehrani
Eva Mohr Salkič, 2011, magistrsko delo

Ključne besede: varna hrana, aditivi, E-ji, ADI, prehranjevalne navade
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1062; Prenosov: 105
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Primerjava polimerne plastične embalaže z embalažo iz naravnih polimerov glede na stroškovno in okoljsko raven
Rudolf Štajnar, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo opisuje celoten spekter dejavnikov pri proizvodnji plastične embalaže iz naftnih derivatov. Natančneje smo opisali potek proizvodnje plastične embalaže iz neobnovljivih energetskih virov, kar vključuje kemijskotehnološke in logistične procese, in ugotovitve primerjali s plastično embalažo in materiali iz naravnih polimerov. Življenjski cikel embalaže od proizvodnje do porabnika zajema tudi vplive aditivov, prisotnih pri proizvodnji, na uporabnika izdelka in na okolje pri proizvodnji in razgradnji embalaže v naravnem okolju. Z opisom postopkov in primerjavo dveh znanih komunalnih podjetij smo prišli do ekonomskih in okoljskih podatkov o okolju, v katerem delujejo, in jih v nadaljevanju podkrepili z izboljšavami ter primerjali z evropskimi podjetji. V zadnji fazi diplomskega dela smo pridobljene podatke in možne izboljšave obstoječega stanja povezali v celoto, kar ponuja možnost za izgradnjo objekta za toplotno obdelavo odpadne embalaže. Termoelektrarno Šoštanj smo opisali z vidika ekonomičnosti in okoljske sprejemljivosti glede na stroškovni vložek in izkoristek surovin v primerjavi s toplotno obdelavo odpadkov ter pridobljene podatke številčno prikazali.
Ključne besede: proizvodnja, kemijskotehnološki procesi, aditivi, razgradnja, predelava, toplotna obdelava.
Objavljeno: 03.12.2014; Ogledov: 713; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

8.
VPLIV ADITIVOV NA LASTNOSTI POLIMERNIH BARVNIH KONCENTRATOV (MASTERBATCH-EV)
Nuša Fistrič, 2012, diplomsko delo

Opis: Živimo v obdobju, v katerem si skoraj ne moremo predstavljati življenja brez plastike - termoplastov. Poznamo več različnih vrst plastike, ki ima vsaka svoj namen, različni aditivi pa omogočajo njen obstoj in funkcionalnost. V diplomskem delu smo se osredotočili na vpliv aditivov na lastnosti polimernih barvnih koncentratov, ki jim z eno besedo rečemo masterbatch-i. Masterbatch je barvni koncentrat oziroma koncentrat aditivov, namenjen obarvanju termoplastov ter za izboljšanje njihovih lastnosti. Je v obliki granul koncentrirana mešanica pigmentov in dodatkov, ki se skozi toplotni proces z ustreznim polimernim nosilcem strne v tekočo maso in se po hlajenju peletizira v obliko granul. Granule so primerne za barvanje plastičnih mas in obstajajo v široki paleti odtenkov z različnimi deleži pigmenta in koncentracijami različnih dodatkov, s katerimi se izboljša kakovost oziroma se zagotovi določena lastnost polimernih izdelkov. Industrijsko delo je vključevalo proizvajanje polimernih barvnih koncentratov – masterbatch-ev. Z dodajanjem različnih koncentracij aditivov smo vplivali na lastnosti končnega produkta, kjer nas je zanimala barvna moč oz. izdatnost barve (nianse) masterbatch-a in vzorce med sabo primerjali. Barvno moč smo vzorcem merili z spektrofotometrom in za vsakega naredili izračun polne lastne cene (PLC). Eksperimentalno delo in analizo vzorcev smo opravili v razvojnem laboratoriju za masterbatch-e v Cinkarni Celje, PE Kemija Mozirje, in je potekalo pod enakimi pogoji za vse merjene vzorce. Testirali smo masterbatch-e s pigmenti in različnimi aditivi, ki bi bili konkurenčni MB na trgu, vendar z dobljenimi rezultati nismo dosegli zastavljenega cilja, kar pripisujemo morebitnim nastavljenim procesnim parametrom ali previsokemu doziranju pigmenta (40 %).
Ključne besede: polimer, masterbatch, barvni koncentrat, aditivi, spektrofotometrija
Objavljeno: 03.01.2013; Ogledov: 1238; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

9.
Uporaba aditivov v prehrani
Eva Mohr Salkič, 2011, magistrsko delo

Opis: V današnjem času potekajo številne raziskave o aditivih v hrani. Preučujejo predvsem vlogo aditivov in njihovih vplivov na zdravje ljudi ter ugotavljajo njihov optimalni vnos. V številnih raziskavah se je pokazal škodljiv učinek uživanja nekaterih aditivov, vendar ne v taki meri, da jih živilska industrija ne bi več uporabljala. V magistrski nalogi je zbran pregled literature s tega področja in rezultati študije uporabe aditivov med izbrano anketirano populacijo v Sloveniji. V anketi, ki je bila izvedena pri naključni populaciji julija 2010 v Sloveniji, smo preučili, kakšno je poznavanje aditivov v živilih. Raziskava je pokazala, da so po mnenju anketirancev aditivi v hrani precej nevarni. Več kot dve tretjini anketirancev ni znalo opredeliti aditive v hrani ali E številke, večji odstotek kot smo pričakovali, pa se zaveda, da so aditivi v hrani. Vloga aditivov pri odločitvi za nek proizvod je različna. Nekateri raje izberejo proizvode z enako kakovostjo in ceno z manj dodatki, oziroma so nekateri celo pripravljeni plačati več za tovrstne proizvode. Velika večina pa bi podprla vpeljavo nove blagovne znamke »brez aditivov«.
Ključne besede: varna hrana, aditivi, E-ji, ADI, prehranjevalne navade
Objavljeno: 24.11.2011; Ogledov: 3107; Prenosov: 711
.pdf Celotno besedilo (615,82 KB)

10.
RAZVRŠČANJE BREZALKOHOLNIH SADNIH PIJAČ GLEDE NA VSEBNOST ADITIVOV
Tina Ivančič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali brezalkoholne sadne pijače, kot so aromatizirane vode, ledene čaje, osvežilne pijače (sadne sokove) in nektarje, glede na vsebnost različnih aditivov. Želeli smo ugotoviti, kateri aditivi v brezalkoholnih sadnih pijačah so škodljivi za naše zdravje in katere sadne pijače te aditive vsebujejo. V nadaljevanju smo želeli ugotoviti, če so v vsaki navedeni vrsti (kategoriji) dodani točno določeni aditivi ali pa najdemo iste vrste aditivov v pijačah, ne glede na določeno vrsto sadne pijače. V naslednji stopnji smo razvrstili sadne pijače glede na različne proizvajalce. Ugotavljali smo, ali dodaja vsak proizvajalec točno določene aditive ali ne. Ugotovili smo, da na prodajnih policah skoraj ni sadne pijače, katera ne bi vsebovala vsaj enega ali več aditivov. Izpostavimo lahko le 100 % sadne sokove, ki ne vsebujejo dodatkov.
Ključne besede: aditivi, brezalkoholne sadne pijače, škodljivost, statistična obdelava
Objavljeno: 23.02.2011; Ogledov: 4292; Prenosov: 685
.pdf Celotno besedilo (3,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici