1. Aditivi v izdelkih iz prodajnih avtomatov v zdravstvenih in socialno varstvenih zavodih : magistrsko deloAnja Košič, 2024, magistrsko delo Opis: Prodajni avtomati predstavljajo zelo priročno možnost za nakup hrane za ljudi v tem hitrem tempu življenja. V njih največkrat najdemo predpakirana živila in pijače, ki imajo dolgi rok trajanja. Ta učinke se doseže z uporabo različni aditivov. Aditivi so dodane snovi živilom, ki jih običajno ne najdemo v tipični sestavi živila. Aditivi so razvrščeni v funkcijske razrede, kot so emulgatorji, stabilizatorji, barvila, konzervansi, sredstva za uravnavanje kislosti, antioksidanti in kisline. V magistrskem delu smo preverjali vsebnost aditivov v izdelkih iz prodajnih avtomatov v zdravstvenih in socialno varstvenih zavodih v Sloveniji in ugotovili, da so največkrat uporabljeni aditivi v sendvičih, žvečilnih gumijih, energijskih žitnih ploščicah in določenih sladoledih. Največkrat so bili uporabljeni emulgatorji/stabilizatorji/gostila (27,6%). Raziskava je pokazala, da je 44,19% vseh izdelkov vsebovalo več kot 4 različne aditive. Prav tako so rezultati pokazali, da proizvajalci največkrat uporabljajo označevanja aditivov v živilih z specifični imeni (75,14%) in ne z oznako E-števila. Med vsemi popisanimi aditivi nismo zasledili aditiva, ki bi bil zdravju škodljiv. Menimo, da je večji problem v medsebojnem učinkovanju aditivov v določenih izdelkih, saj smo v nekaterih izdelkih popisali po več kot 10 različnih aditivov.
Ključne besede: prodajni avtomati, aditivi, prigrizki, pijače, zdravstvene ustanove
Objavljeno v DKUM: 10.04.2024; Ogledov: 254; Prenosov: 41
 Celotno besedilo (1,53 MB) |
2. Vpliv aditivov na barvno stabilnost polietilena : magistrsko deloMitja Čuš, 2022, magistrsko delo Opis: Polietilen z aditivi je polimerni material, ki je primeren za aplikacije v različnih industrijah. Najpogosteje ga uporabljamo v pakirni industriji. Zaradi cenovne dostopnosti in raznovrstnosti uporabe narašča povpraševanje po polietilenskih izdelkih. Magistrsko delo je potekalo v sodelovanju s podjetjem Makoter d.o.o.
Namen magistrske naloge je bil raziskati vpliv aditivov na barvno stabilnost polietilena. Tekom proizvodnje polietilenskih filmov prihaja, zaradi različnih razlogov, do prezgodnjega razbarvanja polietilena. Zgodnja sprememba v barvi je pokazatelj degradacije materiala. Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti razloge za prezgodnjo razbarvanje in predpostaviti izboljšave za boljšo barvno stabilnost.
V sklopu eksperimentalnega dela smo izvedli Soxhletovo ekstrakcijo vzorcev polietilenskih filmov in analizirali ostanek v destilacijski bučki. Vzorce smo analizirali s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti z UV detekcijo (HPLC-UV), termogravimetrično analizo (TGA), Fourierjevo transformacijsko spektroskopijo (FTIR) in nuklearno magnetno resonanco (NMR). Vpliv UV svetlobe na barvno stabilnost polietilena smo testirali v UV komori.
Z analizo HPLC-UV smo v polietilenskem filmu potrdili prisotnost fenolnega antioksidanta butilhidroksitoluena (BHT). Testiranja vzorcev v UV komori so pokazala, da UV svetloba ne vpliva na takojšnje razbarvanje polietilenskih filmov. Rezultati TGA in FTIR so pokazali, da metodi nista primerni za kvalitativno določanje aditivov v naših vzorcih. Z analizo NMR smo podkrepili rezultate HPLC analize, da je v polietilenskem filmu prisoten BHT.
Rezultati so pokazali prisotnost fenolnih antioksidantov, ki ob prekomerni oksidaciji vodijo v razbarvanje polietilenskih filmov. Na razbarvanje vplivajo tudi okolje, migracije fenolov ter interakcije med različnimi aditivi. Z omejevanjem vplivov lahko do določene mere preprečimo razbarvanje.
Ključne besede: polietilen, aditivi, barvna stabilnost, antioksidanti, Soxhletova ekstrakcija.
Objavljeno v DKUM: 21.09.2022; Ogledov: 639; Prenosov: 90
Celotno besedilo (3,02 MB) |
3. Vpliv izbire maziva na življensko dobo zobniških dvojic : diplomsko deloEmir Kadirić, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem obravnaval snov, s katero se bom srečal pri svojem delu, in sicer snov ki se nanaša na vpliv izbire maziva na življenjsko dobo zobniških dvojic. Zaradi problemov, ki se lahko pojavijo zaradi nepravilne izbire maziv in kako bi olajšal delo pri izbiri ustreznih maziv bom s pomočjo teoretično pridobljenih znanj na osnovi literature in zapiskov, ki sem jih zbral na predavanjih med študijem in znanj ki sem jih pridobil tekom opravljanja praktičnega usposabljanja v programskem paketu KISSSoft naredil preračune življenjske dobe zobniških gonil za različne vstopne podatke. Zaradi neprimernega mazanja se lahko pojavijo različni problemi oz. nezaželeni učinki kot so: pojav visokega trenja oz. obrabe pri elementih gonil, toplotno razjedanje, jamičenje/kavitacija, skrajšanje življenjske dobe ter zmanjšanje izkoristka gonila. Zobniške dvojice pri ubiranju zob po evolventi povzročajo trenje zaradi česa pride do lokalnih temperaturnih skokov kar posledično vpliva na obrabo zobnikov oz. površine bokov zob ki so v stiku. Da bi zmanjšali trenje in povečali odvod toplote je potrebno izbrati pravilen način mazanja in ustrezno mazivo. Zaključni del diplomskega dela predstavlja rezultate in primerjave izračunov življenjske dobe zobniških dvojic, na osnovi katerih sem napisal smernice za pravilno izbiro maziv.
Metode ki sem jih uporabil pri diplomskem delu so naslednje: opisna metoda, eksperimentalna metoda, primerjalna metoda.
S pomočjo opisne metode sem na podlagi pridobljenih znanj in literature opisal oz. predstavil osnove zobniških gonil in maziv zaradi lažjega reševanja diplomskega dela, z eksperimentalno metodo sem pridobil rezultate izračunov življenjske dobe, ki sem jih naredil v programu KISSSoft, v zaključnem delu diplomskega dela sem s primerjalno metodo na osnovi pridobljenih rezultatov naredil primerjave med določenimi preračuni ter napisal smernice za pravilno izbiro maziv.
Ključne besede: zobniške dvojice, izbira maziva, lastnosti maziv, izbira materiala, trenje, tipi maziv, načini mazanja, aditivi
Objavljeno v DKUM: 19.09.2022; Ogledov: 531; Prenosov: 39
Celotno besedilo (3,14 MB) |
4. Priprava komunikacijskega načrta o aditivih za živilaAna Starman, 2021, magistrsko delo Opis: V zaključnem delu je na podlagi pregledane literature o aditivih za živila in obveščanju o tveganjih na področju živil pripravljen komunikacijski načrt. Osnovo za pripravo komunikacijskega načrta je predstavljal pregled načinov ozaveščanja potrošnikov o aditivih. Za obdobje od januarja 2015 do februarja 2021 so opredeljena tri ključna komunikacijska sporočila in aktivnosti ter komunikacijska orodja, katerih namen je splošno ozaveščanje o aditivih. Obravnavane so spletne strani različnih virov (UVHVVR, NIJZ, EFSA, Prehrana.si, ZPS, EUFIC in RTV Slovenija) in njihova aktivnost na družbenih omrežjih (Facebook, Instagram, YouTube). Ugotovitve nakazujejo potrebo po posodobitvi vsebine o aditivih na spletnih straneh in povečanju aktivnosti ozaveščanja na družbenih omrežjih o tej temi. V komunikacijskem načrtu so opredeljeni namen in cilji komuniciranja, ciljna skupina, ključna komunikacijska sporočila, predlagane aktivnosti in komunikacijska orodja ter naveden predviden čas, potreben za izvedbo posamezne aktivnosti. Predlagana je izdelava različnih vizualnih orodij ter izvajanje intervjujev s strokovnjaki v informativnih televizijskih in radijskih oddajah. Skozi celotno komunikacijsko kampanjo je priporočeno redno obveščanje o poteku aktivnosti in uporaba družbenih omrežij. S tovrstnimi pristopi je predpostavljeno učinkovito izvedeno ozaveščanje in dosega zastavljenih komunikacijskih ciljev.
Ključne besede: aditivi za živila, potrošniki, obveščanje o tveganju, komunikacijski načrt
Objavljeno v DKUM: 03.06.2021; Ogledov: 1390; Prenosov: 197
Celotno besedilo (968,45 KB) |
5. Rangiranje tveganj kemičnih dejavnikov tveganja v prehrani otrokTamara Krevh, 2019, magistrsko delo Opis: Kemijske spojine imajo pri človeku številne vplive na molekularne procese in lahko predstavljajo tveganje za zdravje, če njihov vnos presega varne meje. Ukrepi za obvladovanje tveganj so pomembno orodje za zagotavljanje varnosti hrane. Uporabljajo se lahko različni pristopi, namenjeni zmanjšanju izpostavljenosti potrošnikovim onesnaževalom v hrani. Namen magistrskega dela je rangiranje kemičnih substanc v hrani glede na njihovo tveganje za otroke. Podatke smo zbrali na podlagi poročil organizacije EFSA glede toksičnosti posameznih kemijskih substanc in njihovega vnosa s hrano pri otrocih na evropski ravni. Obdelali smo jih s pomočjo programskega orodja Risk Thermometer, ki upošteva parametre toksičnosti, ocenjenega vnosa in resnosti zdravstvenih posledic v primeru bolezni zaradi prevelike izpostavljenosti. Program izračuna faktorje SAMOE (angl. Severity Adjusted Margin of Exposure), ki smo jih grafično prikazali. Rangiranje kemijskih spojin s tem orodjem se razlikuje od rangiranja po tradicionalni metodi MOE (angl. Margin of Exposure), ki upošteva samo razmerje med vnosom in dovoljenim oziroma dopustnim dnevnim vnosom. Od substanc, vključenih v rangiranje, predstavljajo najvišje tveganje za otroke iAs, aflatoksini, akrilamid in MeHg, najnižje pa nitrofurani, BDE-ji in Cr(III). BPA z vnosom preko hrane ne predstavlja tveganja za zdravje otrok. Pričakovano so onesnaževala na lestvici rangirana kot bolj tvegana v primerjavi z aditivi.
Ključne besede: onesnaževala / aditivi / tveganje / Risk Thermometer / rangiranje tveganj
Objavljeno v DKUM: 04.10.2019; Ogledov: 1557; Prenosov: 144
Celotno besedilo (783,64 KB) |
6. Vpliv aditivov za samougasljivost na lastnosti poliuretanskih penAmanda Ferlež, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo obravnavali problematiko poslabšanja fizikalnih lastnosti mehke poliuretanske pene ob dodatku aditivov za samougasljivost. Kvalitetna poliuretanska pena je v današnjem svetu zelo pomembna, saj se nahaja v vsakem stanovanju v obliki ležišč, sedežnih garnitur, ipd. Naše delo je obsegalo izdelavo eterske in esterske poliuretanske pene nizke gostote po laboratorijskem postopku. Obema tipoma pene smo dodajali različne aditive za samougasljivost v različnih količinah in spremljali njihov vpliv na fizikalne lastnosti končnega izdelka. Na eterski peni smo testirali devet, na esterski pa osem komercialno dostopnih aditivov za samougasljivost.
Od vseh testiranih aditivov se je najbolje izkazal reaktivni aditiv za samougasljivost na bazi fosforja 2 (rADSP 2) in reaktivni aditiv za samougasljivost na bazi fosforja 3 (rADSP 3). Oba dajeta zelo obetavne rezultate tako pri eterskih penah, kot pri esterskih, kar ne moremo trditi za ostale testirane aditive. Da smo dobili samougasljivo peno smo v primeru eterskih pen potrebovali 3 g rADSP 2 na 100 g poliolne komponente in 5 g rADSP 3 na 100 g poliolne komponente, v primeru esterskih pen pa 3 g rADSP 2 na 100 g poliolne komponente in 6 g rADSP 3 na 100 g poliolne komponente. Zaradi dobrih rezultatov se bosta prenesla iz laboratorijskih testiranj v proizvodni del procesa izdelave mehke poliuretanske pene.
Ključne besede: mehka poliuretanska pena, aditivi za samougasljivost, fizikalne lastnosti, vpliv aditivov
Objavljeno v DKUM: 27.02.2019; Ogledov: 1268; Prenosov: 134
Celotno besedilo (2,00 MB) |
7. Izpostavljenost nitratom v živilihSabina Kocjan, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: V magistrskem delu smo predstavili koncentracije nitratov v listnati zelenjavi - zeleni solati, endiviji, ledenki, listih rdeče pese, špinači, rukoli ter motovilcu. Na podlagi dostopnih podatkov vnosa nitratov z listnato zelenjavo v prehrani prebivalcev Slovenije, smo naredili primerjavo z ostalimi poznanimi viri vnosa nitratov v prehrani (pitna voda in aditivi) ter ocenili tveganje za zdravje ljudi. Za raziskavo smo uporabili podatke uradnega nadzora v Sloveniji, ki ga v RS izvaja Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje okolje in hrano (NLZOH), o koncentracijah nitratov v različnih vrstah listnate zelenjave v letih 2011 do 2014. Za porabo listnate zelenjave pri prebivalcih Slovenije smo uporabili podatke Statističnega urada RS - Anketa o porabi v gospodinjstvih, 2012. Vnos nitratov smo na podlagi podatkov, ki so trenutno na voljo v RS izračunali skladno z metodologijo Evropske agencije za varnost hrane. Ugotovili smo, da koncentracije nitratov v listnati zelenjavi v povprečju ne presegajo zakonskih mejnih vrednosti, občasno pa izstopajo posamezni odvzeti vzorci rukole ali listov rdeče pese. Najvišje povprečne koncentracije nitratov so bile pričakovano v vzorcih v mesecu novembru, najnižje pa v mesecu juniju. Iz Ankete o porabi v gospodinjstvih (SURS, 2012) smo ugotovili, da prebivalec Slovenije na leto v povprečju zaužije 84,4 kg zelenjave, od tega 10,1 kg listnate in stebelne zelenjave. Zelena solata prispeva največ k povprečnemu dnevnemu vnosu nitratov iz listnate zelenjave, ocenjeni povprečni vnos je 0,36 mg NO3/kgtm/dan. Iz dobljenih rezultatov lahko ugotovimo, da v povprečju vnos nitratov iz listnate zelenjave ne predstavlja tveganja za zdravje prebivalcev Slovenije. Naše ocene kažejo, da je teoretični največji dnevni vnos preko aditivov v živilih nekoliko v prednosti pred vnosom s pitno vodo in vnosom z listnato zelenjavo. Naše ocene so tudi odraz prehranskih navad prebivalcev Slovenije, saj je vnos zelenjave precej pod priporočenimi količinami, zaužite količine mesnih izdelkov pa so visoke.
Ključne besede: nitrati, pitna voda, listnata zelenjava, aditivi, vnos
Objavljeno v DKUM: 20.04.2018; Ogledov: 1920; Prenosov: 243
Celotno besedilo (832,63 KB) |
8. Priprava in transport komunalnega mulja za sežig v energetskih objektihSanja Potrč, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo prikazuje potek priprave komunalnega mulja za sežig v energetskih objektih. Opisani so postopki priprave komunalnega mulja, ki jih uporabljamo pred samim sežigom oziroma so-sežigom. Prav tako smo analizirali kapaciteto in karakteristike komunalnega mulja v zadnjih letih v Sloveniji. Preučili smo, katere črpalke se uporabljajo za transport mulja in kakšne so njihove lastnosti. Pri transportu mulja prihaja do linijskih izgub, med katerimi so najpomembnejše predvsem izgube, ki nastanejo zaradi trenja. V diplomskem delu so navedeni postopki za določitev koeficienta trenja, s pomočjo katerega lahko izračunamo tlačne izgube. Prav tako so navedene metode za določitev energijskih izgub in aplikacije reologije za določitev le-teh. Opisane so karakteristike cevovodov, ki jih uporabljamo za črpanje komunalnega mulja. Preučili smo vpliv aditivov na zmanjšanje trenja v ceveh. Ugotovili smo, da lahko za zmanjšanje trenja uporabljamo tako različne polimere, kot tudi nekatere površinsko aktivne snovi.
Ključne besede: komunalni mulj, transport, linijske izgube, koeficient trenja, aditivi
Objavljeno v DKUM: 22.10.2015; Ogledov: 1573; Prenosov: 269
Celotno besedilo (1,36 MB) |
9. |
10. Primerjava polimerne plastične embalaže z embalažo iz naravnih polimerov glede na stroškovno in okoljsko ravenRudolf Štajnar, 2014, diplomsko delo/naloga Opis: Diplomsko delo opisuje celoten spekter dejavnikov pri proizvodnji plastične embalaže iz naftnih derivatov. Natančneje smo opisali potek proizvodnje plastične embalaže iz neobnovljivih energetskih virov, kar vključuje kemijskotehnološke in logistične procese, in ugotovitve primerjali s plastično embalažo in materiali iz naravnih polimerov. Življenjski cikel embalaže od proizvodnje do porabnika zajema tudi vplive aditivov, prisotnih pri proizvodnji, na uporabnika izdelka in na okolje pri proizvodnji in razgradnji embalaže v naravnem okolju. Z opisom postopkov in primerjavo dveh znanih komunalnih podjetij smo prišli do ekonomskih in okoljskih podatkov o okolju, v katerem delujejo, in jih v nadaljevanju podkrepili z izboljšavami ter primerjali z evropskimi podjetji. V zadnji fazi diplomskega dela smo pridobljene podatke in možne izboljšave obstoječega stanja povezali v celoto, kar ponuja možnost za izgradnjo objekta za toplotno obdelavo odpadne embalaže. Termoelektrarno Šoštanj smo opisali z vidika ekonomičnosti in okoljske sprejemljivosti glede na stroškovni vložek in izkoristek surovin v primerjavi s toplotno obdelavo odpadkov ter pridobljene podatke številčno prikazali.
Ključne besede: proizvodnja, kemijskotehnološki procesi, aditivi, razgradnja, predelava, toplotna obdelava.
Objavljeno v DKUM: 03.12.2014; Ogledov: 1184; Prenosov: 144
Celotno besedilo (2,51 MB) |
