| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Načini aplikacije adenozina pri zdravljenju paroksizmalne supraventrikularne tahikardije
Milica Milivojević, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: Paroksizmalna supraventrikularna tahikardija (PSVT) je poseben klinični sindrom. Uporabo adenozina priporočajo, če vagalni manevri ne ustavijo PSVT. S pregledom literature smo poskušali identificirati in predstaviti prednosti ter slabosti različnih tehnik aplikacije adenozina pri zdravljenju PSVT. Metode: Uporabili smo metodologije sistematičnega pregleda, analize in sinteze literature. S pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo v podatkovnih bazah PubMed, Web of Science, Springer Link, Science Direct, Wiley, Cochrane Library poiskali ustrezno literaturo. Potek iskanja je prikazan s PRISMA diagramom. Članke, ki smo jih vključili v končno analizo, smo kritično ocenjevali s pomočjo orodja Joanna Briggs Institutes (JBI). Rezultati: Uporaba adenozina z zapornim ventilom daje nižje odmerke zdravila od tistih, ki so predpisani. Metoda aplikacije adenozina, razredčenega v eni brizgalki, je učinkovita in priročnejša kot metoda aplikacije z dvema brizgalkama za odpravo PSVT. Analizirali smo šest člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Razprava in zaključek: Edino področje dokazov "zlatega standarda" v zvezi z uporabo adenozina je njegova učinkovitost in varnost pri zdravljenju PSVT. V literaturi obstajajo vrzeli glede drugih področij, kot je opisano v nalogi, kar je ustrezen način aplikacije. S pregledom razpoložljive literature smo ugotovili, da se zdi pri zdravljenju PSVT uporaba razredčenega adenozina potencialno varna in učinkovita.
Ključne besede: adenozin, aplikacija, tehnika (tehnika trismernega ventila, tehnika enojne brizgalke, tehnika dvojne brizgalke), paroksizmalna supraventrikularna tahikardija (PSVT)
Objavljeno v DKUM: 28.06.2023; Ogledov: 647; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

2.
VPLIV POLIMORFIZMOV GENA ZA ADENOZINSKE RECEPTORJE (ADORA) NA SIMPTOMATIKO SHIZOFRENIJE IN POJAVNOST EKSTRAPIRAMIDNIH NEŽELENIH UČINKOV ANTIPSIHOTIČNIH ZDRAVIL
Arijana Turčin, 2017, doktorsko delo/naloga

Opis: Shizofrenija označuje skupino psihotičnih motenj, ki sodijo med hude duševne motnje, nevrodegenerativne in progresivne narave. Prevalenca shizofrenije v splošni populaciji je od 0.5 do 1.0 %, značilno pa se pojavi pri mladih odraslih (moški: med 17. in 25. letom starosti, ženske: med 25. in 35. letom). Pri shizofreniji se pojavijo motnje mišljenja, zaznavanja, čustvovanja in vedenja, kakor tudi kognitivne motnje. Značilen je delno ali popolnoma okrnjen stik z realnostjo. Zdravimo jo na različne načine, najpogostejša zdravila pri shizofreniji so antipsihotiki. V raziskavi smo preučevali vpliv polimorfizmov adenozinskih (ADORA) in dopaminskih (DRD) receptorjev na pojav produktivne psihopatološke simptomatike pri shizofreniji, kakor tudi vpliv na nastanek ekstrapiramidne simptomatike ob prejemanju antipsihotične terapije. Naša raziskava je potekala v dveh delih. V eno skupino so bili vključeni pacienti v akutni fazi bolezni, prva epizoda ali akutni relaps shizofrenije, v drugo skupino pa pacienti na vzdrževalnem zdravljenju v stabilni fazi shizofrenije. Pacienti so se z vključitvijo v raziskavo strinjali s podpisom. V obeh vzorcih smo ocenjevali psihopatološko in ekstrapiramidno simptomatiko ob prejemanju antipsihotikov. Pri vseh bolnikih smo opravili genotipizacijo na skupno 22 izbranih polimorfizmih v ADORA1, ADORA2A, ADORA3, DRD1 in DRD2. Polimorfizmi so bili izbrani s pomočjo podatkovne zbirke SNP ameriškega National Center for Biotechnology Information (NCBI), HapMap, ter »tagger pairwise« metodo programskega kompleta HaploView. Vse dobljene podatke smo statistično obdelali s programskim paketom STATISTICA 7 za Windows. Za preliminarno preverjanje statistične pomembnosti porazdelitve kvantitativnih kliničnih spremenljivk med različnimi genotipi smo uporabili analizo variance (ANOVA), analizo kovariance pa smo opravili z metodo MANCOVA. Preverili smo Hardy-Weinbergovo ravnotežje, kakor tudi vezavno neravnovesje (LD) med SNP. Analizo haplotipov smo opravili s programom R-project. V raziskavo je bilo vključenih 74 pacientov v akutni fazi shizofrenije in 127 pacientov v neakutni fazi, ki so prejemali vzdrževalno antipsihotično terapijo. S psihopatološko simptomatiko pri shizofreniji so bili povezani polimorfizmi ADORA1 rs3766566, ADORA2A rs2236624 in ADORA2A rs2298383, ter haplotipi ADORA1 CTCAACG, ADORA3 TGTTGT, DRD1 TG in DRD1 CA. Z ekstrapiramidnimi neželenimi učinki antipsihotikov so bili povezani polimorfizmi ADORA2A rs35320474 (tardivne diskinezije), ADORA2A rs5751876 (akatizija), DRD1 rs4532 (akatizija) in DRD1 rs5326 (akatizija), ter haplotipi ADORA1 CTTGATG (akatizija), ADORA1 CTCAACG (akatizija), ADORA2A TCCTG (parkinsonizem), ADORA3 TGTTGT (parkinsonizem), ADORA3 CACTAC (akatizija), ADORA3 CACTAT (akatizija in tardivne diskinezije), DRD1 TG (parkinsonizem, akatizija, tardivne diskinezije), DRD1 TA (akatizija) in DRD1 CG (akatizija). Naša raziskava predstavlja prvo tovrstno študijo polimorfizmov adenozinskih receptorjev v možganih pri akutnih in neakutnih pacientih s shizofrenijo, s katero smo ugotovili, da bi lahko opazovani polimorfizmi v ADORA1, ADORA2A in ADORA3 z nevromodulacijo vplivali tako na psihopatološko simptomatiko, kot na ekstrapiramidno simptomatiko, povzročeno z antipsihotiki.
Ključne besede: shizofrenija, adenozin, nevromodulacija, polimorfizmi, psihopatologija, ekstrapiramidna simptomatika, antipsihotiki, farmakogenomika
Objavljeno v DKUM: 08.03.2017; Ogledov: 1766; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (6,83 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici