SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
RECENT THEORIES ON THE EVOLUTION OF LANGUAGE
Tina Guberinič, 2009, diplomsko delo

Opis: Ljudje nismo edini, ki komuniciramo. Ravno nasprotno, vsa živa bitja imajo razvit nek način komuniciranja. Vendar pa je človeški jezik v primerjavi z ostalimi komunikacijskimi sistemi veliko bolj kompleksen in edinstven. Ljudje smo sposobni iz omejenega števila glasov ustvariti neomejeno število izrazov. Človeška komunikacija v nasprotju z živalsko, instinktivna, nastaja zavestno in je nepredvidljiva. Zato lahko trdimo, da je človek edina vrsta, ki pozna jezik. Obstaja veliko teorij, zakaj so ljudje začeli govoriti, saj igra jezik pomembno vlogo na različnih področjih družbenega življenja. Pojava jezika je človeški vrsti prinesla mnogo prednosti. Bolje so lahko koordinirali lov in nabiranje hrane, različne generacije so si preko jezika izmenjavale pomembne informacije, boljši govorci so imeli boljše možnosti za razmnoževanje in s tem več potomcev. Nekateri avtorji primerjajo človeški govor s fenomenom socialnega negovanja, ki ga je moč najti pri primatih. Oboje služi ohranjanju prijateljstva in širjenju socialne mreže. Težko je ugotoviti, kako je jezik nastal. Darwin je predvideval, da je jezik preddispozicija v možganih, podobno, kot so instinkti pri živalih, ki pridejo do izraza, kadar se pojavi stimulacija iz okolja. Pinker in Bloom sta trdila, da se je jezik razvil z naravno selekcijo. Nekateri nevrološki procesi, ki so pomembni za razvoj jezika, so se lahko razvili iz struktur, ki jih je moč najti tudi pri primatih. Vendar pa je zelo verjetno, da se deli jezika niso razvili s selekcijo, temveč z eksaptacijo kognitivnih struktur pomembnih za lov, nabiralništvo, izdelavo orodja itd., torej kot stranski produkt nekih drugih kognitivnih struktur. Če proučimo različne sodobne teorije o nastanku jezika, lahko trdimo, da odgovor na vprašanje, kako je le ta nastal, leži nekje med selekcionističnim in eksaptacijskim pogledom.
Ključne besede: evolucija, naravna selekcija, adaptacija, eksaptacija, socialna inteligenca, kulturna evolucija
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 1704; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (539,99 KB)

4.
ADAPTACIJA IN REKONSTRUKCIJA OBJEKTA TER OCENA EKONOMIČNOSTI KONSTRUKCIJSKIH ELEMENTOV
Vesna Laznik, 2011, diplomsko delo

Opis: Predmet obravnave diplomske naloge je presoja postopkov izvedbe adaptacije in rekonstrukcije objekta Hotel Korošica in tudi ocena ekonomičnosti konstrukcijskih elementov. Pri adaptaciji in rekonstrukciji objektov v vsakem okolju je potrebno skrbno pretehtati vse dejavnike in kriterije, tako projektno tehnične kot ekonomske, in se na podlagi le-teh odločiti za najustreznejšo varianto adaptacije in rekonstrukcije.
Ključne besede: gradbeništvo, adaptacija, rekonstrukcija, vrednostna analiza, ekonomičnost konstrukcijskih elementov
Objavljeno: 06.04.2011; Ogledov: 2525; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (9,66 MB)

5.
Prenova spomeniško zaščitenih kmetijskih objektov
Simona Gologranc, 2011, diplomsko delo

Opis: Cilj naloge je bil raziskati področje kmetijske zakonodaje in izpostaviti problem prenove spomeniško zaščitenih objektov v državi. Opisali smo postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja. Kot primer smo vzeli hlev za govedo na domačiji Gologranc, ki je zaščiten in se gani smelo porušiti, ampak samo obnoviti oziroma dograditi. Pri pripravi idejnega projekta bomo upoštevali predpise za prenovo takšnih objektov. Idejni projekt je izdelan za 6 krav dojilj in 2 telici. Objekt bo imel pehala za hlevski gnojv obstoječemin v dograjenem delu hleva, prav tako bo povezan tudi krmilni hodnik. Objekt je obdržal zunanjo podobo, torejje fasada iz lesa.
Ključne besede: adaptacija, klima v hlevih, molža, molzni vrč
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 1263; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

6.
PRIMERJAVA SLOVENSKIH MLADINSKIH DEL Z NJIHOVIMI FILMSKIMI PRIREDBAMI
Nina Železinger, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu z naslovom Primerjava slovenskih mladinskih del z njihovimi filmski priredbami je obravnavana povezava med literaturo in filmom, kot dvema povsem različnima umetniškima zvrstema. Osrednji cilj diplomskega dela je iskanje in analiziranje razlik ter podobnosti med literarno predlogo in filmom. Teoretični del diplomskega dela temelji na razmerju med literaturo in filmom ter načinov prenosa literarnega dela v filmsko obliko. Z zgodovinsko metodo je predstavljen razvoj slovenskega mladinskega celovečernega filma ter njegovega opiranja na literaturo. V empiričnem delu je s komparativno metodo podana analiza primerjave med mladinsko povestjo Teci, teci, kuža moj in mladinskim filmom Sreča na vrvici ter med mladinsko povestjo Ko zorijo jagode in mladinskim filmom Ko zorijo jagode, kjer so predstavljene njune skupne značilnosti, medsebojne razlike in tiste značilnosti, ki so pri eni ali drugi zvrsti dodane ali izvzete. V primerjavi se potrdijo postavljene hipoteze, ki predpostavljajo, da je filmska adaptacija vsebinsko dokaj zvesta literarnemu izvirniku, da se umetniški zvrsti velikokrat ločita zaradi zaporedja dogodkov, da je karakterizacija literarnih in filmskih oseb medsebojno različna, takšna pa sta tudi ožji čas in prostor, ki se glede na poglavje oziroma sekvenco večkrat ločita, glede vsebine pa dopolnjujeta.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: mladinska književnost, mladinski film, celovečerni film, realistična mladinska proza, filmska adaptacija, literarna predloga, ekranizacija.
Objavljeno: 06.02.2012; Ogledov: 2063; Prenosov: 429
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

7.
DESIGN CENTER
Božidar Plahuta, 2013, diplomsko delo

Opis: Ključni cilj te diplomske naloge je pripraviti idejno zasnovo Design centra Univerze v Mariboru, na podlagi referenčnih primerov iz High tech arhitekture in analizi referenčnih Design centrov je obravnavan tudi problem fleksibilnosti zgradb. Rezultati analize referenčne arhitekure so uporabljeni kot temelj za adaptacijo obstoječe hale Design centra. Vključno z adaptacijo objekta se uredi tudi odprti prostor pred samo zgradbo in nakaže koncept prenove celotnega območja v okolici tehniških fakultet.
Ključne besede: Design center, Industrijsko oblikovanje izdelkov, high tech arhitektura, fleksibilnost, fakulteta, hala, Smetanova ulica, adaptacija
Objavljeno: 06.09.2013; Ogledov: 727; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (11,89 MB)

8.
ANALIZA PREDLAGANIH PROMETNIH UREDITEV - PRIMER RUDARSKEGA NASELJA V TRBOVLJAH
Armin Ibrahimović, 2014, diplomsko delo

Opis: Pomembne ureditve v urbanih okoljih – še posebej v primerih, ko se predvidevajo rekonstrukcije obstoječih pozidav – so nujno podvržene kritičnemu pregledu z namenom iskanja mogočih izboljšav. Glavni namen je običajno usklajevanje obstoječih in načrtovanih prometnih potreb ter z njimi povezana izboljšava obstoječih prometnih rešitev. V primeru preureditve rudarskega naselja v Trbovljah se pokaže potreba po kritičnem pregledu obstoječe prometne ureditve. Z namenom iskanja boljših prometnih rešitev, ki bile ustreznejše za današnje in prihodnje potrebe, je izdelana analiza obstoječega stanja, na osnovi ugotovljenih pomanjkljivosti in definiranih ciljev pa je pripravljen predlog spremembe prometnega režima v različnih variantah.
Ključne besede: analiza, prometne ureditve, rudarsko naselje, adaptacija
Objavljeno: 03.02.2014; Ogledov: 634; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (18,63 MB)

9.
Prenova spomeniško zaščitenih kmetijskih objektov
Simona Gologranc, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: adaptacija, klima v hlevih, molža, molzni vrč
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 223; Prenosov: 7
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

10.
REKONSTRUKCIJA IN SPREMEMBA NAMEMBNOSTI POSLOVNE STAVBE
Jaka Rečnik, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Tema projekta je rekonstrukcija poslovno-trgovskega objekta in njegova preureditev v atraktiven stanovanjsko-poslovno-trgovski objekt višjega cenovnega razreda. Cilj je, da končna arhitektura objekta pripomore k priseljevanju ljudi višjega statusa in tako spodbudi k dvigu stanovanjskega standarda v starem mestnem jedru Celja. Lokacija projekta je na Gosposki ulici 10. S svojo pasažo povezuje Gosposko ulico z Ozko ulico in Zagato. Objekt je izbran zaradi konstrukcije, ki omogoča odprte tlorise. Zasnova stavbe omogoča umeščanje različnih arhitekturnih programov. Zasnova objekta z oblikovanjem fasad še vedno ohranja morfološke in konstrukcijske značilnosti obstoječega objekta in se hkrati z novimi arhitekturnimi predelavami ter z dodanimi volumni v masanardni etaži spremeni v novo sodobno kontekstualno arhitekturo.
Ključne besede: rekonstrukcija, adaptacija, prenova, sprememba namembnosti, luksuzna stanovanja
Objavljeno: 15.11.2017; Ogledov: 39; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (13,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici