| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POT K STRUKTURAM SLIKARSKE POVRŠINE
Emilija Podjavoršek, 2009, diplomsko delo

Opis: Struktura slikarske površine določa razporeditev in razmerje posameznih elementov slike, katere zgradbo sestavljajo. V likovni umetnosti je struktura slikarske površine način, na katerem se gradi posamezna celota slike, formiran s povezovanjem svojih delov in pomeni tudi vidne procese pri nastanku umetniškega dela. Slikarstvo je področje likovnega ustvarjanja, ki ima za osnovo ploskev, na kateri slikar gradi kompozicijo s pomočjo barv, ploskev in linij. Slikarstvo se je skozi različna zgodovinska obdobja spreminjalo in razvijalo. V zgodovini je bila raba barve med drugim odvisna tudi od razvoja slikarskih tehnik. Izbira slikarske tehnike pa je odvisna od slikarske podlage oziroma nosilca. Skozi zgodovino slikarstva si je umetnik izbiral različne nosilce. V klasičnem slikarstvu je bil poudarek na homogenem gibanju in nadgrajevanju. S pojavom abstraktnega slikarstva pa so se umetniki v svojih pogledih veliko bolj razhajali. Vsak umetnik si je označil svoje ustvarjalno okolje, ločeno od drugih ter ustvarjal kot posameznik in raziskovalec novih poti znotraj umetnosti. V današnjem času avtorji sočasno ustvarjajo v različnih slogih. Vsak se izraža v svojem avtorskem slogu in poetiki, ki najbolj ustreza njegovemu izrazu. V zadnjih letih delujejo avtorji, pri katerih še opazimo poudarek na fizičnih lastnostih slike. Nadaljujejo likovne izkušnje in združujejo postopke različnih umetnostnih zvrsti, ter se še vedno srečujejo z neformalnimi materiali, ki pa jih obravnavajo na samosvoj, individualen način.
Ključne besede: struktura slikarske površine, slikarske tehnike, abstraktno slikarstvo, umetniške smeri, slovenski likovni prostor.
Objavljeno: 07.07.2009; Ogledov: 2297; Prenosov: 400
.pdf Celotno besedilo (14,75 MB)

2.
PRAVNOPOSLOVNI PRENOS LASTNINSKE PRAVICE NA NEPREMIČNINAH: PRIMERJAVA SLOVENSKE UREDITVE Z UREDITVIJO V NEMŠKEM PRAVNEM REDU
Doris Jern, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je zajeta primerjava pravnoposlovnega prenosa lastninske pravice na premičninah med slovenskim in nemškim pravnim redom in uveljavljenih transfernih sistemih. Oba pravna reda izvirata iz germanske skupine, ampak se med seboj v določenih določbah razlikujta. Posvetili smo se iskanju razlik pri predpostavkah za veljaven prenos lastninske pravice na premičnini, pravnem varstvu odsvojitelja in pravnem varstvu, ki ga uživa tretja oseba v primeru, da pridobi lastninsko pravico od razpolagano nesposobne osebe. Prav tako nas je zanimalo kaj se zgodi z omenjenimi stvarnimi pravicami na premičnini v primeru a non domino pridobitve. Iz diplomskega dela bo razvidna razlika med transfernim sistemom, ki ureja razmerje med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom na podlagi abstraktnega načela in med transfernim sistemom, ki to razmerje ureja na podlagi kavzalnega sistema.
Ključne besede: Pravnoposlovni prenos lastninske pravice, pravni posel, premičnina, transferni sistem, načelo kavzalnosti, abstraktno načelo, Slovenija, Nemčija, a non domino.
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 527; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (659,90 KB)

3.
ABSTRAKTNO SLIKARSTVO - MARIJAN TRŠAR
Petra Zmrzlikar, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu »Abstraktno slikarstvo – Marijan Tršar« je bil raziskan Tršarjev način ustvarjanja njegovih abstraktnih slik. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, iz teoretičnega in praktičnega dela, pri čemer je praktični del vsebinsko vezan na teoretični del diplomskega dela. Za razumevanje fenomena abstraktnega slikarstva sem v teoretičnem poglavju najprej pojasnila zgodovinski razvoj abstraktnega slikarstva. Tako spoznamo položaj, v katerem se je znašel Marijan Tršar. V diplomskem delu je poudarek predvsem na Tršarju, zato obravnavam njegovo slikarsko pot, njegov pogled na abstrakcijo ter dodajam interpretacijo njegovih abstraktnih del, ki so ključnega pomena za izhodišče mojih dejanskih rezultatov pri praktičnem delu. Osrednji cilj naloge je v praktičnem poglavju, kjer sem podobno upodabljala abstraktne slike, kot jih je izvedel Tršar. Zanimal me je predvsem njegov pristop z novo tehniko ustvarjanja, to je s tehniko polivanja in prelivanja, ki sem ju uporabljala v svojem ustvarjalnem procesu. Za dodatno popestritev lastnih slik sem izvedla še tehniki kapljanja in škropljenja ter tako slikam dodala življenje. Sledi analiza lastnih likovnih del in predstavitev konstrukcije osebnega ustvarjalnega procesa. Lastna likovna izkušnja je podana za lažje razumevanje osebnega doživetja pri abstraktnem ustvarjanju.
Ključne besede: abstraktno slikarstvo, slovenski likovni prostor, Marijan Tršar, Vasilij Kandinski, slikarstvo Marijana Tršarja, tehnika polivanja, tehnika prelivanja
Objavljeno: 28.01.2014; Ogledov: 2000; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (4,18 MB)

4.
NEKATERI VIDIKI UČENJA IN POUČEVANJA PRI POUKU GEOGRAFIJE V TEHNIŠKI GIMNAZIJI – ŠTUDIJA PRIMERA
Darja Žikovšek, 2014, magistrsko delo

Opis: Učenje geografije na strokovni srednješolski ravni zahteva logično povezovanje pojavov in procesov v naravi, zavedanje o medsebojnem vplivu različnih geografskih dejavnikov na obravnavani pojav, zmožnost predstavljivosti, orientacije v prostoru in na zemljevidu ter zmožnost abstraktnega mišljenja. Dijaki imajo pogosto težave z aplikacijo pridobljenega geografskega znanja v prakso in na pojave ter procese, ki so del vsakdanjega življenja. Identifikacija omenjenih težav srednješolske populacije je korak k temu, da profesorji skušajo s pomočjo evalvacije lastnega dela učne ure zasnovati s poudarkom na reševanju omenjenih težav pri učenju in izpostavljajo pomen prenosa pridobljenega znanja pri pouku na vsakdanje življenje. V želji po usvojitvi ciljev učnega načrta za geografijo in produktivnem sodelovanju med dijaki in učitelji predstavlja izziv tudi poučevanje geografije. Pri tem smo želeli identificirati in analizirati specifične prijeme in metode, ki običajni pedagoški in vzgojni proces dvignejo na višjo raven. V empiričnem delu smo na osnovi anketnih vprašalnikov za dijake tehniške gimnazije in strukturiranega intervjuja za profesorico geografije na izbrani šoli prepoznali in analizirali nekatere težave pri učenju in poučevanju geografije. Na osnovi rezultatov empiričnega raziskovanja in ugotovitev v strokovni literaturi smo zasnovali učno uro z ustrezno izbranimi učnimi metodami, oblikami in pripomočki, z namenom, da pri dijakih izboljšamo razumevanje snovi in dosežemo boljšo predstavljivost pojavov in procesov.
Ključne besede: Geografija, tehniška gimnazija, učenje, poučevanje, abstraktno mišljenje, prostorska predstavljivost, orientacija, vzročno posledično mišljenje.
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 1319; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

5.
RAZVOJ ORODJA ZA UGOTAVLJANJE STOPNJE ABSTRAKTNEGA RAZMIŠLJANJA UČENCEV PO NEOPIAGETOVI TEORIJI PRI PROGRAMIRANJU
Radovan Krajnc, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali, ali je možno s pomočjo testov dovolj zanesljivo razvrstiti učence glede na zmožnost reševanja nalog, ki smo jih sestavili s pomočjo neopiagetove teorije kognitivnega razvoja. Ugotavljali smo, ali zmorejo učenci reševati naloge, ki zahtevajo abstraktno razmišljanje pri programiranju na predoperacionalnem ali konkretno operacionalnem nivoju. Teste so reševali učenci (N=635) novega neobveznega izbirnega predmeta Računalništvo v osnovni šoli. Rezultate statistične analize testa smo primerjali z rezultati intervjujev. Ugotovitve intervjujev kažejo, da učenci, ki nalog na testu niso pravilno rešili, tudi pri razmišljanju naglas niso bili zmožni rešiti nalog, ki zahtevajo določen nivo abstraktnega razmišljanja po neopiagetovi teoriji kognitivnega razvoja. Zaradi teh ugotovitev menimo, da lahko učitelj na osnovni rezultatov takšnega testa prilagodi svojo nadaljnjo razlago posameznim učencem.
Ključne besede: neopiagetova teorija, programiranje, abstraktno razmišljanje
Objavljeno: 23.08.2016; Ogledov: 905; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

6.
SINTEZA ZVOKA IN PODOBE
Peter Valtl, 2016, diplomsko delo

Opis: Idejo za izdelavo diplomskega dela sem dobil v času svojega poučevanja, saj se v poklicu vsakodnevno srečujem s prepletanjem glasbe in likovne umetnosti. Začelo me je zanimati, kaj imata ti dve umetnosti skupnega ter kaj ju povezuje oziroma na kakšen način sta povezani. Predvsem sem želel raziskati obdobje konec 19. stoletja ter v začetku 20. stoletja, saj sem ob prebiranju različne literature ugotovil, da se je v tem obdobju začelo razvijati vedno več novih smeri v glasbi in slikarstvu. Vse to me je pripeljalo k razmišljanju o omenjenih umetniških smereh ter tudi k diplomskemu delu z naslovom Sinteza zvoka in podobe. Za boljše razumevanje prepletanja različnih umetniških zvrsti sem v prvem delu diplomske naloge najprej pojasnil delovanje različnih človeških čutov – vizualni in slušni sistem, ki omogočajo, da lahko glasbo slišimo ter umetniška dela vidimo. Vsi ti čuti nam omogočajo, da dobimo informacije iz okolja neovirano. Opisal sem tudi sinestezije, soobčutje, ki je vplivalo na razvoj glasbe in slikarstva oziroma na prepletanje obeh umetnostnih zvrsti. Za boljše razumevanje celotnega fenomena sem v teoretičnem delu pojasnil in raziskal obdobja, v katerih so se te zvrsti umetnosti prepletale. Tako spoznamo obdobje ekspresionizma in impresionizma, v katerem ustvarjata Vasilij Kandinski in Aleksander Skrjabin. V diplomskem delu je poudarek predvsem na Vasiliju Kandinskem ter Aleksandru Skrjabinu, zato je obravnavana njuna glasbena ter slikarska pot in pogled na ustvarjanje. Dodani so različni prikazi ter interpretacije, ki so pomembno izhodišče praktičnega dela. V tem času je nastalo prvo abstraktno delu Vasilija Kandinskega. Povezava med glasbo in slikarstvom mu je prinesla nov način razmišljanja ter ustvarjanja. Ni samo glasba vplivala na likovne umetnike, temveč so tudi glasbeniki našli izziv oziroma navdih v likovnih delih. Likovna umetnost in glasba se prepletata že skozi celotno človeško zgodovino. Likovne umetnike glasba navdušuje, z njo živijo, jo čutijo ali pa jo enostavno vidijo. Pri vsem tem pa tudi glasbeniki znajo brati različna likovna dela. Tako so posamezne slike interpretirane s parametri, kot da bi se izvajala določena glasba – vpliv zvoka in podobe. V praktičnem poglavju je osrednji cilj oziroma del naloge predstavitev nekaterih umetniških del Kandinskega. Zanimal me je predvsem njegov pristop k ustvarjanju določenih umetniških del. Kot je bilo omenjeno že prej, so tudi glasbeniki našli izziv oziroma navdih v likovnih delih. Eden izmed bolj znanih je bil Aleksander Skrjabin ter njegovo delo z naslovom Prometej – Pesnitev ognja. S tem delom se je poslužil novih barvnih, instrumentalnih in sinestetičnih efektov. Kot slovenski skladatelj je omenjen Ivo Petrić ter Groharjeve impresije II. Sledi podrobno raziskovanje življenja in dela dveh umetnikov, katerih umetnosti se v njunih delih prepletajo. Iz pridobljenih virov, od koder izhajata Vasilij Kandinski ter Aleksander Skrjabin, sem podrobneje raziskal njuno življenje, delovanje ter medsebojni vpliv obeh umetnikov. Z diplomskim delom sem želel dokazati vpliv glasbe in slikarstva na posameznika ter prepletanje obeh umetnostnih zvrsti.
Ključne besede: glasba, slikarstvo, slušni sistem, vizualni sistem, abstraktno slikarstvo, sinestezija, glasbeni elementi, likovni elementi, podoba, zvok, slika
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 871; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

7.
RISBA. MED FIGURALNIM IN ABSTRAKTNIM
Maruša Aberšek, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na raziskovanju risbe kot temelju vsakega likovnega ustvarjanja. V magistrskem delu smo obravnavali prvinsko funkcijo risbe, katera lahko privede do samostojnega likovnega dela ali pa služi le kot predpriprava za nadaljnje delo. Pojasnili smo pojem skica, v kateri se že lahko kažejo težnje po likovni artikulaciji v drugem mediju in nam je zgolj v pomoč ali pa tudi ne in ostane na nivoju skice. V nadaljevanju smo obravnavali linijo kot osnovni element risbe. V delu nas je zanimal predvsem spontani in prvinski pristop k likovnemu ustvarjalnemu delu in prav risba je tista, ki nam to omogoča. Zato smo v nalogi obravnavali grafično risbo, katera zaradi specifike grafičnega medija risbi daje posebno izrazno noto. V nalogi smo obravnavali risbo kot podobo, kjer figuralno povezujemo z estetskim pojmom posnemanja. Zaradi postopnega prehajanja podobe iz predmetnega v abstraktno, smo obravnavali abstraktno umetnost in z njo pomembne avtorje, kot so Kandinski, Picasso, Malevič in Mondrian. S Picassovim redukcionizmom smo predstavili sestop iz predmetnega v nepredmetno. Prav tako smo se oprli na Maleviča in Mondriana, ki sta se kot začetnika t. i. geometrijske abstrakcije začela zanimati za čiste oblike in barve. Preko obravnave postopnega redukcionizma smo v delo vključili tudi svoje lastno izražanje, kjer izpostavljamo prvinskost risbe in njeno izrazno moč.
Ključne besede: risba, risarska artikulacija, grafična risba, skica, mimezis, podoba, figuralno, abstraktno
Objavljeno: 09.11.2016; Ogledov: 838; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (3,90 MB)

8.
Črna barva v grafiki
Tamara Hršak, 2017, magistrsko delo

Opis: Osrednja tema magistrskega dela je črna barva v grafiki, ki je že od začetkov tiska temelj grafičnega izraza. Za boljše razumevanje črne barve smo na začetku preučili, kako barva deluje na človeka ter kako ta barvo zaznava. Barva namreč na vsakega posameznika deluje drugače, saj gre za občutek, ki ga zazna oko. V nadaljevanju smo posebej poudarili in obravnavali črno barvo in proučevali njene simbolične pomene in funkcije. V delu nas je zanimala predvsem črna barva v grafiki, ki se je v tej vrsti likovne umetnosti začela uporabljati že pred odkritjem papirja, z odkritjem tiska pa je postala sinonim za grafični postopek. S pojavom modernizma je črna barva dobila nov pomen, postala je izrazno sredstvo. S pojavom avantgard in s prehajanjem iz predmetnega v abstraktno je črna barva prišla v ospredje. Za primer smo predstavili dela in ustvarjanje umetnika Edvarda Muncha, ki je v ospredje postavil črno figuro, Kazimira Malevicha, ki je s svojim črnim kvadratom naredil prelom v umetnosti, ter Pieta Mondriana, ki se je obrnil k čisti abstrakciji in je z geometričnimi oblikami izražal videnje sveta. V magistrskem delu smo obravnavali tudi slovenske umetnike, ki se ukvarjajo s črno barvo, ki je v slovensko umetnost vstopila leta 1980. Na koncu smo izpostavili dva pomembna slovenska umetnika, ki ustvarjata v črni barvi na različnih likovnih področjih. Delo smo zaključili z njuno primerjavo, v kateri smo izpostavili podobnosti in razlike med njima glede ustvarjanja v črni barvi.
Ključne besede: barve, črna barva, grafika, tisk, risba, modernizem, abstraktno.
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 373; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (3,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici