| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kohezijska politika Evropske unije, pomen in težave pri njenem izvajanju v Republiki Sloveniji
Branimir Badovinac, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo si prizadeva čim bolj celovito in pregledno opredeliti kohezijsko politiko Evropske unije. Osrednji namen je predstaviti, kakšen pomen ima tovrstna politika za Republiko Slovenijo. Eden izmed temeljnih ciljev Evropske unije je doseči čim bolj enakomeren in skladen razvoj v vseh delih Unije oziroma zmanjšati razlike med regijami in državami članicami Evropske unije. Da bi dosegla ta cilj, je oblikovala kohezijsko politiko. Ta obsega vrsto instrumentov in programov, ki se izvajajo na evropski, regionalni, nacionalni in lokalni ravni. Kohezijska politika deluje tako, da pospešeno spodbuja rast in sodelovanje na ekonomskem, socialnem in teritorialnem področju v podpovprečno razvitih delih Evropske unije. Ker je kohezijska politika precej kompleksno področje, je diplomsko delo zaradi razumevanja vsebinsko razdeljeno na dva večja sklopa. Prvi opisuje oblikovanje in razvoj kohezijske politike oziroma izvedbo ustreznih reform po posameznih obdobjih ter opredeljuje instrumente in načela, na katerih temelji kohezijska politika in katerih poznavanje je nujno za njeno razumevanje. Drugi sklop obravnava kohezijsko politiko z vidika Republike Slovenije kot članice Evropske unije. Prvo podpoglavje prikazuje razsežnost kohezijske politike v državi, nadalje so opredeljeni vsi udeleženci politike, vključno z vršilci nadzora nad porabo evropskega denarja, nazadnje pa je opisan tudi postopek izbire operacij. Drugo podpoglavje se osredotoča na težave, s katerimi se sooča Slovenija pri izvajanju politike in išče vzroke zanje. Pri analizi se opiram na dosedanjo in preteklo pravno ureditev, na razpoložljivo literaturo, priporočila in ugotovitve posameznih institucij ter organov in na primere tako dobre kot tudi slabe prakse izvajanja kohezijske politike v Republiki Sloveniji in ostalih državah članicah.
Ključne besede: kohezijska politika Evropske unije, instrumenti kohezijske politike, načela kohezijske politike, programski dokumenti, uredbe (EU)/(ES), absorpcijska sposobnost, (ne)učinkovitost, poraba evropskih sredstev.
Objavljeno v DKUM: 21.09.2016; Ogledov: 2518; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (1001,64 KB)

2.
VIRI FINANCIRANJA IZ SKLADOV EVROPSKE UNIJE
Klavdija Dervarič, 2010, diplomsko delo

Opis: Cilj EU je postati ena najbolj uspešnih gospodarskih velesil. Na tej poti pa jo ovirajo predvsem nove članice, ki so gospodarsko slabše razvite. To velja predvsem po njeni največji širitvi leta 2004, ko je del EU postala tudi Slovenija. Da bi te razlike odpravila, je EU ustanovila kohezijsko politiko, ki pomaga najmanj razvitim državam in regijam, da bi dosegle razvitost Skupnosti. To dosega s pomočjo strukturnih skladov, ki so namenjeni spodbujanju ekonomske in socialne kohezije, izboljšanju in povečanju zaposlovanja v EU, pomoč kmetijstvu in usmerjanju ribištva. Poleg strukturnih skladov je še Kohezijski sklad, ki deluje na področju okolja in prometnih omrežij. Kohezijska politika nudi osrednjo razvojno priložnost, da se države (tudi Slovenija) približajo gospodarski razvitosti Skupnosti. Empirična raziskava, ki je potekala v sklopu tega diplomskega dela, je pokazala, da je velik del anketirancev seznanjenih s tem, da EU dodeljuje sredstva za sofinanciranje projektov. Kar 68 odstotkov anketirancev je mnenja, da Slovenija pri tem ni najbolj uspešna. Čeprav je Slovenija neto prejemnica sredstev iz proračuna EU, to ni zadosten pokazatelj uspešnosti črpanja sredstev. V prihodnje se mora Slovenija bolj potruditi, da bi učinkoviteje črpala ta sredstva, predvsem na področju administrativne absorpcijske sposobnosti. Za zagotavljanje boljše administrativne absorpcijske sposobnosti in posledično z boljšim črpanjem sredstev bo dosežen gospodarski razvoj in večja blaginja državljanov.
Ključne besede: EU, proračun, strukturna politika, strukturni skladi, Kohezijski sklad, Agenda 2000, finančna perspektiva 2007-2013, absorpcijska sposobnost.
Objavljeno v DKUM: 03.05.2011; Ogledov: 2102; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (685,30 KB)

Iskanje izvedeno v 0.46 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici