SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
PONOVNA UPORABA OBDELANE ODPADNE VODE V PROCESU BARVANJA
Ramona Irgolič, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo poskušali ugotoviti, v kolikšni meri je odpadna voda iz tekstilne tovarne Svilanit primerna za ponovno uporabo v procesu barvanja potem, ko smo jo obdelali z naprednim oksidacijskim postopkom (AOP). Eksperimentalno delo smo razdelili v dva sklopa. V prvem smo se osredotočili na študij učinkovitosti razbarvanja šestih obarvanih industrijskih odpadnih vod z naprednim oksidacijskim UV/H2O2 postopkom. V drugem sklopu smo se posvetili možnosti ponovne uporabe očiščene vode v procesu barvanja, kar smo preverjali z ugotavljanjem kvalitete obarvanega tekstilnega materiala s pomočjo barvne metrike. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da smo z UV/H2O2 postopkom dosegli zelo dobre rezultate znižanja absorbance in celotnega organskega ogljika (TOC), ko smo obdelavali odpadne vode z nizko začetno absorbanco in prevodnostjo. Pri bolj koncentriranih odpadnih vodah z visoko začetno absorbanco in prevodnostjo bi bilo potrebno UV/H2O2 postopek kombinirati z drugimi tehnologijami čiščenja kot so membranske filtracije: ultrafiltracija (UF), mikrofiltracija (MF) ali reverzna ozmoza (RO). Na ta način predvidevamo, da bi lahko znižali TOC do stopnje, ko bi bila voda primerna za ponovno uporabo. Zaključimo lahko, da so le nekateri izpusti odpadne vode tovarne Svilanit, obdelane z AOP, primerni za ponovno uporabo v procesu barvanja, druge bi bilo potrebno očistiti z dodatnimi metodami ali jih uporabiti pri postopku izpiranja ali pranja.
Ključne besede: tekstilna odpadna voda, razbarvanje, UV/H2O2 postopek, vodikov peroksid, ekološki parametri, absorbanca, recikliranje, ponovna uporaba obdelane odpadne vode, barvanje, barvna metrika.
Objavljeno: 19.06.2013; Ogledov: 962; Prenosov: 135
.pdf Polno besedilo (11,55 MB)

4.
KINETIKA REAKCIJE BARVILA KRISTAL VIJOLIČNO Z NATRIJEVIM HIDROKSIDOM
Lea Šerbinek, 2012, diplomsko delo

Opis: Eksperimentalno delo je potekalo v mesecu marcu 2012 v laboratoriju za fizikalno kemijo in laboratoriju za analizno kemijo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru. Določali smo kinetiko reakcije barvila kristal vijolično z natrijevim hidroksidom. Barvilo kristal vijolično (CV+) sodi med trifenilmetanska barvila in se največ uporablja v tekstilstvu za barvanje tkanin, kjer pride tudi do obarvanja odpadnih vod. Razbarvanje omogoča reakcija barvila z natrijevim hidroksidom (NaOH), kjer iz obarvane kationske oblike (CV+) nastane brezbarvna molekularna oblika (CVOH). Hitrost reakcije smo spremljali spektrofotometrično z UV-VIS spektrofotometrom Cary 1 Varian. Pri valovni dolžini 590 nm smo merili zmanjševanje absorbance raztopin v odvisnosti od časa in s pomočjo umeritvene krivulje izračunali spreminjanje koncentracije barvila med reakcijo. Reakcije so potekale pri različnih začetnih koncentracijah NaOH, ki so bile mnogo večje od začetnih koncentracij CV+, kar zagotavlja pogoje psevdo reda. Odvisnost hitrosti reakcije od koncentracije kristal vijoličnega smo določili po metodi začetnih hitrosti in grafično iz ln [CV+] v odvisnosti od časa ter dobili prvi red. Red reakcije glede na natrijev hidroksid je prav tako prvi, medtem ko je celokupni red reakcije drugi. Konstanto hitrosti reakcije smo izračunali iz razmerja konstante hitrosti reakcije psevdo-prvega reda in odgovarjajoče začetne koncentracije natrijevega hidroksida. Povprečna vrednost 30-ih konstant je (0,12 ± 0,01) L mol-1 s-1.
Ključne besede: barvilo kristal vijolično, baza natrijev hidroksid, UV-VIS spektrofotometer Cary 1 Varian, kemijska kinetika, spektrofotometrija, absorbanca
Objavljeno: 27.09.2012; Ogledov: 1336; Prenosov: 85
.pdf Polno besedilo (1,41 MB)

5.
PRIMERJAVA USPEŠNOSTI RAZBARVANJA ODPADNE VODE Z OKSIDACIJSKIM IN REDUKCIJSKIM POSTOPKOM
Valentina Jelen, 2013, magistrsko delo

Opis: Eksperimentalno delo je razdeljeno na tri večja poglavja, in sicer na razbarvanje odpadne vode po laboratorijskem barvanju, razbarvanje odpadne vode po industrijskem barvanju in ugotavljanje uspešnosti barvanja z očiščeno odpadno vodo. Zbrano vodo po barvanju smo obdelali po dveh postopkih, in sicer z naprednim oksidacijskim postopkom in z redukcijskim sredstvom Lorinol ter primerjali rezultate. Nato smo z očiščeno odpadno vodo po naprednem oksidacijskem postopku barvali bombažno tkanino z istimi barvili.
Ključne besede: tekstilne odpadne vode, reaktivna barvila, absorbanca, razbarvanje odpadne vode, napredni oksidacijski H2O2/UV postopek (AOP), redukcijsko sredstvo, ekološki parametri, barvna metrika
Objavljeno: 05.09.2013; Ogledov: 828; Prenosov: 77
.pdf Polno besedilo (2,77 MB)

6.
Odstranjevanje ibuprofena iz vode z uporabo ciklodekstrinov
Maja Pahič, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti ali lahko z uporabo ciklodekstrinov uspešno odstranimo ibuprofen iz vode. Za odstranitev ibuprofena smo uporabili dva različna postopka, ter ju med seboj primerjali. Skušali smo ugotoviti, kateri postopek je primernejši in učinkovitejši pri sami odstranitvi ibuprofena. Vrednosti ibuprofena v raztopini smo preverjali z uporabo UV/VIS spektrofotometra, s katerim smo merili absorbanco. Za prvi postopek smo uporabili β – ciklodekstrine raztopljene v vodi. Raztopino ciklodekstrinov smo v različnih koncentracijah mešali z raztopino ibuprofena, ter merili spektre. S spektri smo ugotavljali koliko se je absorbanca ibuprofena v vodi zmanjšala. Za drugi postopek smo uporabili β – ciklodekstrine vezane na tekstilni nosilec. Po posebnem postopku obdelan tekstil smo narezali na majhne koščke ter ga dodajali v raztopino ibuprofena. V diplomskem delu smo prikazali analizo in dobljene rezultate.
Ključne besede: Ciklodekstrini, ibuprofen, UV/VIS spektrofotometrija, TOC, absorbanca, fular, tekstilni nosilec
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 523; Prenosov: 37
.pdf Polno besedilo (1,86 MB)

7.
RAZVOJ IN VALIDACIJA ANALIZNE METODE B PO STANDARDU SIST EN ISO 7887:2012 ZA DOLOČANJE BARVE VODE
Marjeta Umek, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je razvoj in validacija metode B po standardu SIST EN ISO 7887:2012 Kakovost vode – Pregled in določevanje vode. V laboratoriju NLZOH Novo mesto smo se glede na spremembe zahtev zakonodaje, naročnikov in akreditacijske presoje odločili izvesti ponovno validacijo, saj se z leti parametri spreminjajo. Dodali so standard za preverjanje točnosti valovnih dolžin, primerjali so pH in barvo in pregledali vpliv interferenc. Določili smo LOD in LOQ, delovno območje, povprečje, standardno deviacijo in RSD. Preverili smo pravilnost in natančnost metode ter določili merilno negotovost. Metoda se uporablja za vse tipe vod naravne in odpadne vode. Pri realnih vzorcih različnih tipov vod smo s spektrofotometrom Agilent 8453 UV/VIS izmerili absorpcijo pri treh različnih valovnih dolžinah 436 nm, 525 nm in 620 nm, pri katerih smo izračunali realno barvo vode. Glede na rezultate validacije smo ocenili, da je metoda primerna za rutinsko določanje barve vode.
Ključne besede: validacija, merilna negotovost, absorbanca, barva vode
Objavljeno: 25.07.2016; Ogledov: 385; Prenosov: 36
.pdf Polno besedilo (2,61 MB)

8.
Primerjava izmerjenih in izračunanih vrednosti časa potišanja
Jure Tacer, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Ta projektna naloga se osredotoča na primerjavo izmerjenih in izračunanih vrednosti časa potišanja. Najprej smo izmerili vrednosti časa potišanja za polno in prazno predavalnico. Nato smo izmerili površine elementov v prostoru, jih pomnožili z izbranimi absorbancami in izračunali ekvivalentno absorpcijsko površino. Čase potišanja smo izračunali s Sabinovo enačbo in jih primerjali z izmerjenimi. Čase potišanja smo na koncu primerjali še z izračunanimi vrednostmi za predavalnico z ljudmi in določili primernost časa potišanja za dano predavalnico.
Ključne besede: Odmevni čas, čas potišanja, absorbanca, Sabinova enačba, ekvivalentna absorpcijska površina.
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 83; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (1,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici