| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
EKOLOŠKE RAZISKAVE SUHIH JUŽIN (ARACHNIDA: OPILIONES) V VISOKOGORJU KAMNIŠKO-SAVINJSKIH ALP
Mihaela Rak, 2010, diplomsko delo

Opis: V slovenskem visokogorju so suhe južine slabo raziskane. Podatki o prisotnosti suhih južin nad 2000 m nadmorske višine so večinoma iz območja Julijskih Alp. Na območju Kamniško—Savinjskih Alp je večina podatkov do nadmorske višine okoli 1300 m. V naši raziskavi smo pregledali in opisali 160 lokacij od nadmorske višine 1800 m do vrha na območijih Brane, Planjave, Ojstrice, Turske gore, Rink, Skute, Grintovca, Kočne, Krofičke, Dleskovške planote, Raduhe, Velike in Male Koroške Babe, Kalškega grebena, Kompotele, Mokrice, Storžiča ter na planinah Koren in Kriški planini. Na vsaki lokaciji smo opisali osnovne abiotske značilnosti in značilne rastline ter na tej osnovi opredelili habitatni tip oziroma ekoton med dvema habitatnima tipoma na lokaciji ter vzorčili talne živali. Abiotske dejavnike smo obdelali v obliki opisne statistike, zveze med okoljskimi dejavniki in zastopanostjo vrst suhih južin pa s pomočjo korespondenčne kanonične analize (CCA) in klastrske analize. Primerjali smo podobnost habitatnih tipov glede na abundanco suhih južin. Skupno smo našli 17 vrst suhih južin. Ugotovili smo, da od abiotskih dejavnikov na njihovo prisotnost najbolj vplivata pokrovnost vegetacije in tip tal. Glede poseljenosti s suhimi južinami sta najbolj številčno poseljena ekoton med blazinastim traviščem čvrstega šaša (36.433) in subalpinskim karbonatnim meliščem (61.231) ter ekoton med alpinskimi in subalpinskimi travišči na karbonatni podlagi v Južnih Apneniških Alpah (36.413) in alpinskim karbonatnim meliščem (61.232). Za vrste Mitopus morio, Platybunus bucephalus, Mitostoma alpinum, Nemastoma triste in Dicranopalpus gasteinensis so podatki verodostojni, pri ostalih vrstah gre za ocene, ker smo skupno našli manj kot po 10 osebkov.
Ključne besede: abiotski dejavniki, habitatni tipi, Kamniško−Savinjske Alpe, suhe južine (Opiliones), talna favna, visokogorje, značilne rastline
Objavljeno: 09.06.2010; Ogledov: 2525; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (39,09 MB)

2.
MEJE IN MOŽNOSTI UPORABE LESENIH KONSTRUKCIJ ROBINIJE V ZUNANJIH IGRALNIH PROSTORIH
Vesna Čep, 2012, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Projektna naloga prikazuje analizo zunanjih igralnih prostorov, tistih zunanjih površin, ki so v zadnjem času zasenčile počasi že zastarel izraz otroškega igrišča. Predstavlja njihov zgodovinski razvoj in opozarja na težo pomembnosti takšnih prostorov, predvsem za otroke. Osrednja del naloge opisuje mejo zadovoljstva uporabnikov oz. kupcev in prikazuje osebno ovrednotenje odjemalcev igralnih prostorov KuKuk. Osnovno ogrodje zunanje individualno zgrajene opreme teh igralnih prostorov je iz lesa robinije oz. neprave akacije. Naloga skozi tehnično analizo poudarja vse pomembne lastnosti tega lesa. V slikovni dokumentaciji nakazuje na poškodbe in deformacije ter navaja možne rešitve konstrukcijske zaščite.
Ključne besede: igralni prostori oz. otroška igrišča, zadovoljstvo odjemalcev, robinija oz. neprava akacija, lesene konstrukcije, abiotski in biotski dejavniki
Objavljeno: 13.09.2012; Ogledov: 1171; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

3.
Floristična sestava in ekološke razmere na rastiščih vrste Asplenium adulterinum Milde v Sloveniji
Mojca Jagodič, 2017, magistrsko delo

Opis: Nepravi sršaj, Asplenium adulterinum Milde je redka praprotnica iz družine sršajevk, ki zaradi specifičnih habitatnih zahtev po serpentinitni kamninski podlagi v Sloveniji uspeva le na dveh znanih rastiščih. V Sloveniji je o rastiščih nepravega sršaja in o vitalnosti populacij malo znanega. V naši nalogi smo se želeli seznaniti z vrsto na osnovi literature in raziskav na terenu, preveriti kakšno je stanje populacije, izmeriti abiotske dejavnike na rastiščih in popisati spremljevalne rastlinske vrste. Popisanim vrstam smo poiskali Ellenbergove indikatorske vrednosti in ekološke strategije rastlin ter na podlagi tega sklepali na razmere na rastišču in le te primerjali z meritvami na terenu. Raziskavo smo izvedli na dveh rastiščih nepravega sršaja v Sloveniji v rastni sezoni leta 2015. Spoznali smo, da se je številčnost populacije na enem od rastišč v 12 letih precej zmanjšala, medtem ko je na drugem rastišču število osebkov ostalo približno enako. Ugotovili smo, da sta si izbrani lokaciji med seboj precej podobni po meritvah abiotskih dejavnikov kakor tudi po vrednostih Ellenbergovih indeksov za rastline na rastiščih in njihovih CSR ekoloških strategij, medtem ko je podobnost v vrstni sestavi vegetacije med rastiščema le 52 %. Najbolj vitalne in največje osebke nepravega sršaja smo našli na relativno globokih tleh na mestih z najnižjo izmerjeno temperaturo tal in najvišjim odstotkom vlažnosti. Potrdili smo hipotezo, da vrsta najbolje uspeva na rahlo kislih do nevtralnih tleh. Po pregledu ekoloških strategij spremljevalnih vrst smo ugotovili, da je največ stres tolerantnih vrst (46 %), sledi jim delež kompetitivnih vrst (36 %). Najmanj je ruderalnih vrst značilnih za motena rastišča (18 %). Zaključimo lahko, je stanje populacije na raziskanih rastiščih še vedno precej vitalno, za učinkovito ohranjanje pa bi bilo potrebno dolgoročno spremljanje stanja populacije in morebitnih sprememb abiotskih dejavnikov na rastišču.
Ključne besede: nepravi sršaj, Asplenium adulterinum, serpentinit, floristična sestava, abiotski dejavniki, morfološke lastnosti, fiziološke lastnosti, Ellenbergove indikatorske vrednosti rastlin, CSR ekološke strategije rastlin
Objavljeno: 02.10.2017; Ogledov: 509; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (3,97 MB)

4.
Vpliv izbranih okoljskih dejavnikov na pestrost in abundanco mahov pri kolonizaciji gozdnih poti v zakisanih srednjeevropskih bukovih gozdovih
Martina Šuman, 2019, magistrsko delo

Opis: Gozdovi predstavljajo glavni življenjski prostor za številne mahove, ki uspevajo na gozdnih tleh, kjer so okoljske razmere dovolj dobre za njihov obstoj. V naši raziskavi smo primerjali pestrost mahov na gozdnih poteh z zmerno motnjo in na stabilnih gozdnih tleh, kjer ni antropogenih motenj. Ugotavljali smo tudi povezavo med abiotskimi dejavniki in pojavljanjem določenih mahovnih tipov (akrokarpni/plevrokarpni/ostali) na različnih gozdnih tleh. Raziskavo smo opravili v manjšem mešanem bukovem gozdu v naselju Jurovski Dol (Slovenske Gorice, SV Slovenija). Za potrebe naše raziskave smo na terenu vzpostavili 50 trajnih popisnih ploskvic velikosti 50 cm x 200 cm, od tega je bilo 40 ploskvic poraslih z mahovno floro, 10 je bilo brez mahovne flore. Na popisnih ploskvicah smo skupno zabeležili 24 taksonov mahov, od tega smo 13 taksonov našli izključno na trajnih popisnih ploskvicah, ki so se nahajale vzdolž gozdnih poti. Na terenu smo merili tudi nekatere abiotske dejavnike (temperaturo tal, zraka in mahovne površine, vlago tal in mahovne površine, pH tal ter osvetljenost mahovne površine). Prav tako smo skozi obdobje 12 mesecev merili višino mahovne površine in višino stelje. Pridobljene podatke smo nato analizirali in izračunali povprečne vrednosti abiotskih dejavnikov, jih primerjali po popisnih ploskvicah. Uporabili smo tudi kompleksnejše multivariatne statistične metode oz. DCA analize za iskanje povezave med pojavljanjem in dominanco taksonov ter abiotskimi dejavniki. Ugotovili smo, da (kontrolne) ploskvice TKP41-50 brez prisotnosti mahov najbolj označujejo višje vrednosti za višino stelje in vlago prsti. Ploskvice TKP31-40 imajo v primerjavi z ostalimi ploskvicami višje vrednosti pH tal, prav tako so tukaj v povprečju mahovi najvišji. Vzorčne popisne ploskvice TVP1-30 pa so heterogene in so se razporedile vzdolž gradientov osvetljenosti, temperature tal, zraka, površine in pH tal ob mahovni površini. Ugotovili smo, da na popisnih ploskvicah vzdolž gozdnih poti prevladuje akrokarpni tip mahov, veliko je tudi predstavnikov višjih jetrenjakov (Jungermanniales). Na ploskvah z višjimi vrednostmi temperature zraka, tal in površine, pH tal ter osvetljenosti mahovne površine, se pojavljajo Diphyscium foliosum, Brachythecium sp., Rhizomnium punctatum, Plagiomnium rostratum, Hypnum cupressiforme, Thuidium tamariscinum, Plagiothecium undulatum. Ploskvice z višjimi vrednostmi za vlago zraka in tal označujejo vrste Dicranodontium denudatum, Pellia epiphylla, Bazzania trilobata, Bazzania trilobata, Pleurozium schreberi, Eurhynchium angustirete, Atrichum undulatum, Calypogeia arguta, Calypogeia fissa, Leucobryum glaucom in na ploskvicah, z višjimi mahovi se pojavljajo Eurhynchium angustirete, Pleurozium schreberi. Ti abiotski dejavniki imajo vpliv na pojavljanje in kolonizacijo mahov, vendar smo ugotovili, da je glavni dejavnik, ki vpliva na razraščanje mahov zasteljevanje oz. višina listne stelje, ki je omejitveni dejavnik.
Ključne besede: Mahovi (Bryophyta), abiotski dejavniki, plevrokarpni tip, akroparpni tip, listnati mahivi, jetrenjaki.
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 89; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (5,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici