| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ELEMENTI GROZLJIVEGA V SLOVENSKI SODOBNI MLADINSKI PROZI
Katarina Fink, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Elementi grozljivega v sodobni slovenski mladinski prozi je obravnavan pojem grozljivega in značilnosti čustvenega odzivanja bralcev na grozljivo fikcijo. Elementi grozljivega se pojavljajo v številnih delih sodobne slovenske mladinske proze, tako da se v njih pojavljajo kot fragmenti oz. drobci ali relativno krajši odseki, vendar pa je osnovna perspektiva naravnana k čemu drugemu. Ta dela tvorijo podobo skupnih (žanrskih) značilnosti in lastnosti; predvsem se v ospredje izražajo: boj dobro—zlo; polariziranje književnih oseb; določljiva meja med resničnim in domišljijskim oz. umišljenim z vidika izkušnje bralca; vidik čustvenega odzivanja kot kognitivna pojavnost, ki temelji na narativnem postopku podajanja fiktivnosti; pravljičnost pripovednih besedil. Metodologija diplomskega dela temelji predvsem na teoretičnem delu z različnimi viri tuje strokovne literature. Težišče naloge predstavlja deskriptivna metoda, s katero se opišejo osnovni pojmi: grozljivost, žanr, grozljiva literatura, grozljiva fikcija. Z zgodovinsko metodo bo preučen pojem gotskega romana in njegov vpliv na razvoj sodobnih grozljivih romanov. Na osnovi ugotovljenega se prvine grozljivega v obravnavanih besedilih opredeljujejo kot sestavine značilnosti fantastičnih in pravljičnih besedil v potencialni večžanrski pripadnosti samih besedil. Grozljiva fikcija s čustvom groze vpliva na bralca. Narativno strukturirane grozljive zgodbe zbujajo željo po védenju o nečem, kar ne obstaja. Radovednost, ki je prisotna skozi celoten potek zgodbe, je kognitivne narave.
Ključne besede: Elementi grozljivega, žanrski sinkretizem, gotski roman, paradoks grozljive fikcije, Vidmar J., Muck D., Novak B., Čater D., Zupan D.
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 2197; Prenosov: 434
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

2.
AVTOBIOGRAFSKOST IN PROBLEMATIKA SEKSUALNOSTI V IZBRANIH ROMANIH VITOMILA ZUPANA
Katja Bukovšek, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Avtobiografskost in problematika seksualnosti v izbranih romanih Vitomila Zupana sem ugotavljala, v kolikšni meri je pisateljeva literatura avtobiografska in v kolikšni meri vsebuje elemente seksualnosti, pri čemer sem se osredotočila na odnos moški — ženska. Analiza pripovednih besedil zajema naslednje Zupanove romane: Potovanje na konec pomladi (1972), Menuet za kitaro (1975), Igra s hudičevim repom (1978), Komedija človeškega tkiva (1980), Levitan (1982) in Apokalipsa vsakdanjosti (1988). Ugotovila sem, da romani vsebujejo velik delež avtobiografskih prvin, pri čemer ne gre za avtobiografijo v njenem dobesednem pomenu, saj se resničnost prepleta tudi s fikcijo. Pisatelj popisuje neko resničnost, zasebno in preteklo, prikazano z njegovega stališča ter literarno obdelano. Delež avtobiografskosti sem ugotavljala ob pripovedovalcu, literarnih osebah in literarnih prostorih. Pomagala sem si predvsem s pisateljevo tretjeosebno avtobiografijo in pričevanji Ifigenije Simonović, ki je avtorja osebno poznala ter z njim več let prijateljevala. Najmanj avtobiografskih prvin je v romanu Potovanje na konec pomladi, kjer v ospredje stopi fikcija. V ostalih romanih avtobiografske prvine izstopajo na več mestih. Obravnavani romani prav tako vsebujejo številne prvine seksualnosti, ki se je pokazala kot izhodišče Zupanovega pisateljevanja. Pravo problematiko seksualnosti zasledimo šele po letu 1965, ko so v slovenščino začeli prevajati dela Henryja Millerja, po katerem se je Zupan zgledoval. S stališča seksualnosti je prikazan predvsem odnos moški — ženska, ki je zaznamovan zlasti s spolnostjo.
Ključne besede: Vitomil Zupan, avtobiografskost, seksualnost, odnos moški – ženska.
Objavljeno: 22.04.2010; Ogledov: 2424; Prenosov: 433
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

3.
4.
Prostor in čas v izbranih slovenskih sodobnih fantastičnih pripovedih
Natalija Šraml, 2017, magistrsko delo

Opis: V prvem delu magistrske naloge so predstavljene značilnosti fantastične pripovedi, motivne klasifikacije tujih in slovenskih književnih analitikov in njen razvojni lok na Slovenskem. Zanimalo nas je, v katerih fantastičnih pripovedih se dvodimenzionalnost dogajanja kaže s prestopom v drug prostor ali v drug čas. Izbrali smo devet del sodobnih slovenskih avtorjev, in sicer Bogdan Novak: Zaljubljeni vampir (1995) in Strašljiva Strahovica (1996), Feri Lainšček: Velecirkus Argo (1996); Desa Muck: Kremplin (1996); Janja Vidmar: Vrtiljak čudežev (1999); Aksinja Kermauner: Modrost starodavnega anka (2000); Dim zupan: Dežela odrezanih glav (2001); Miha Mazzini: Drevo glasov (2005) in Marjana Moškrič: Stvar (2007) V osrednjem delu naloge so fantastične pripovedi natančno analizirane. Predstavljeni so splošni podatki o romanu, zgodba, glavni in stranski književni liki, snov, tema, motivi, ideja ter jezikovne značilnosti. V vsaki pripovedi sta posebej izpostavljeni kategoriji prostora in časa. Določen je primarni in sekundarni prostor prav tako primarni in sekundarni čas ter odnos med njima. Ker sta prostor in čas v romanu tesno povezana, so izpostavljene tudi vidnejše kategorije kronotopa.
Ključne besede: fantastična pripoved, prostor, čas, kronotop, Novak, Lainšček, Muck, Vidmar, Kermauner, Zupan, Mazzini, Moškrič
Objavljeno: 20.02.2017; Ogledov: 726; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (866,79 KB)

5.
Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici