| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Slovene women writers at the beginning of the 20th century : writing from the edge
Alenka Jensterle-Doležal, 2023, strokovna monografija

Opis: The monograph Slovene Women Writers at the Beginning of the 20th Century consists of eleven literary studies and an appendix containing biographies of the authors. This comparative research focuses on Slovene female authors at the beginning of Slovene modernism (the so-called “moderna” period). This monograph attempts to bring into focus forgotten female Slovene writers from this period, thus offering a critical view into the creations of Slovenian female authors of the “moderna” era (with reference to the broader fin-de-siècle period). This monograph focuses on the work of four key Slovene female authors of the “moderna” period: female prose writer and feminist Zofka Kveder (1878–1926) and the female poets Vida Jeraj (1875–1932), Ljudmila Poljanec (1874–1948), and Lili Novy (1885–1958). The book thus brings new insights into Slovene and Central European studies and comparative literary history, as well as spreading knowledge about the literary works of Slovene female authors in the wider scientific space.
Ključne besede: Slovene literature, Slovene women writers, Zofka Kveder, Vida Jeraj, Ljudmila Poljanec, Lili Novy
Objavljeno v DKUM: 21.08.2023; Ogledov: 989; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
ŽENSKI LIKI V ROMANIH AUS GUTER FAMILIE (1895) GABRIELE REUTER IN NJENO ŽIVLJENJE (1914) ZOFKE KVEDER
Barbara Blažič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bosta predstavljeni nemška in slovenska avtorica iz konca 19. in začetka 20. stoletja. Gabriele Reuter (1859-1941) in Zofka Kveder (1878-1926) sta bili avtorici, ki sta v takratnem času s svojo literaturo dosegli marsikaj, pri čemer je potrebno omeniti, da je bila Gabriele Reuter za časa svojega življenja zelo brana avtorica, danes pa je skoraj pozabljena, priljubljenost Zofke Kveder pa se je obdržala do danes. V romanih bodo predstavljena družbena stanja, ki so vladala konec 19. in v začetku 20. stoletja. Pri mojem delu pa je v ospredju predvsem podrejanje žensk takratnim družbenim normam in njihova želja po samostojnosti.
Ključne besede: Literarizacija ženskega vprašanja, družbene norme, konec 19. in začetek 20. stoletja, podrejanje, samostojnost, Gabriele Reuter, Zofka Kveder, Aus guter Familie, Njeno življenje, Tilda Ribič, Agathe Heidling
Objavljeno v DKUM: 11.11.2011; Ogledov: 3676; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (516,48 KB)

3.
Tema nasilja v prozi Zofke Kveder
Tadejka Topolovec, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je, s teorijo nasilja preučiti nasilje v prozi Zofke Kveder. Nasilje, podkrepljeno z alkoholom in razvratnim življenjem nasilnih posameznikov, je eden izmed najpogostejših motivov v njenih prozi. Najpogosteje se nasilje pojavlja v krogu družine. Kot sem predvidevala v postavljenih hipotezah, so žrtve nasilja največkrat ženske in otroci. Kot najpogostejšo obliko nasilja v prozi Zofke Kveder bi zagotovo izpostavila psihično nasilje. Razumeti moramo, da vsako nasilje, ne glede na vrsto, vpliva tudi na duševno stanje žrtve. Zanimivo je, da je v vsakem od obravnavanih proznih besedil frekventnejša ena izmed oblik nasilja: v Hanki prevladuje vojno nasilje, v Njenem življenju in Misteriju žene psihično, v Odsevih psihično s primesmi fizičnega nasilja. Pogost dejavnik, ki pospešuje nasilno vedenje, je alkohol, do katerega ima Kvedrova odklonilen odnos že iz lastnih izkušenj. Moški imajo zaradi alkoholiziranega stanja navidezno večjo moč, ki jo izkazujejo nad ženskami. Samomor je prav tako motiv, ki se pojavi v vseh njenih proznih delih. Hipoteza, da je samomor oblika nasilja nad samim seboj, ni dobila epiloga, saj je to moralno vprašanje, ki ga iz etičnih razlogov nima smisla etiketirati. Zagotovo se v prozi Kvedrove samomor pojavi kot rešilna bilka iz obupne situacije, ki ji ni videti konca. Če s svojim početjem škodujemo drugemu, že izvajamo (psihično) nasilje, opozarjajo moderne teorije o nasilju.
Ključne besede: Zofka Kveder, nasilje, teorije nasilja po Frommu, Freudu, Jungu, psihično nasilje, fizično nasilje, vojno nasilje, spolno nasilje, posledice nasilja.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2011; Ogledov: 2158; Prenosov: 335
.pdf Celotno besedilo (893,02 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici