| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 447
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vključevanje senčnih lutk v 1. in 2. starostnem obdobju : diplomsko delo
Ksenija Vogrin, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Vključevanje senčnih lutk v 1. in 2. starostnem obdobju smo se posebej posvetili senčnim lutkam ter njihovi uporabi v obeh starostnih obdobjih. Menimo, da je uporaba lutke v vrtcu ključnega pomena, saj s pomočjo nje otrok spoznava sebe in svet, v katerem živi. S pomočjo strokovne literature smo v teoretičnem delu opisali razvojne značilnosti otroka v prvem in drugem starostnem obdobju, kako lutka vpliva na otroka in kako s pomočjo lutke spodbujamo ustvarjalnost in ustvarjalnost domišljije. Prav tako smo prikazali, kako s pomočjo lutke krepimo razvoj samopodobe, samozavesti in oblikujemo socialne večine. Opisali smo tudi, kakšno vlogo ima vzgojitelj pri delu z lutko in kakšne metode dela z lutko poznamo. Posvetili smo se tudi značilnostim vključevanja lutk, in sicer značilnostim vključevanja lutk v prvem starostnem obdobju in vključevanju lutk v drugem starostnem obdobju. Nekaj smo povedali o lutki, podrobneje pa smo predstavili senčne lutke in senčno gledališče, njegovo zgodovino in uporabo senčnega gledališča v vrtcu v prvem in drugem starostnem obdobju. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika pridobili podatke o vključevanju senčnih lutk v prvem in drugem starostnem obdobju ter te podatke obdelali in jih interpretirali. Namen dela je ugotoviti, koliko in kako strokovni delavci v različnih vrtcih po Sloveniji vključujejo senčne lutke pri svojem vzgojno-izobraževalnem delu. Ugotovili smo, da vzgojitelji in vzgojiteljice senčne lutke vključujejo tako v prvem kot v drugem starostnem obdobju. Senčne lutke vključujejo strokovni delavci sami in pri tem vključujejo tudi otroke, s katerimi pripravljajo predstave s senčnimi lutkami.
Ključne besede: Vključevanje lutk, senčne lutke, značilnosti vključevanja lutk, 1. starostno obdobje, 2. starostno obdobje.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 151; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (659,29 KB)

2.
Serijski morilci : psihološke značilnosti in preiskovanje
Jerneja Čuš, 2021, diplomsko delo

Opis: Na začetku diplomskega dela je na kratko opisano, kdo so serijski morilci in kaj jih najbolj opredeljuje. V nadaljevanju je osrednja tema, kako jih predvsem težavno otroštvo oblikuje v tako hladnokrvne morilce in kakšne so njihove psihološke značilnosti, da lahko izvajajo tako krute in tudi večkratne umore. Zanimalo nas je tudi, kako lahko izvajajo tako krute umore, brez da bi občutili obžalovanje. Čeprav raziskave kažejo, da je večji delež serijskih morilcev moškega spola, smo na kratko opisali tudi ženske – serijske morilke. Na podlagi tega smo ugotovili, da so si med seboj osebnostno precej podobni, vendar bi naj ženske ubijale na manj brutalen način kot moški. Ker obstaja več različnih vrst serijskih morilcev, smo opisali tudi po našem mnenju najhujše serijske morilce po načinu storitve umorov – nekrofile. Po prebiranju virov na to tematiko nas je zgrozilo dejstvo, da obstajajo ljudje, ki so sposobni še spolno občevati s kruto umorjenimi trupli. Ker nas je zanimalo tudi preiskovanje tako kompleksnih umorov, kot jih izvedejo serijski morilci, je v drugem delu diplomskega dela opisano, zakaj za seboj vedno pustijo tako imenovani morilčev podpis in kako dolgo lahko traja, da se tako spretnega morilca sploh izsledi. Ker se tematika diplomske naloge nanaša na psihološke značilnosti serijskih morilcev, smo se pri opisovanju preiskovanja osredotočili predvsem na temo profiliranja. Opisali smo tudi možne kazni, ki doletijo tako krute morilce, pri nas v Sloveniji in tudi drugod po svetu. Za lažje razumevanje vsebine je v zaključku še na kratko opisan znan slovenski primer serijskega morilca Metoda Trobca. Na podlagi zastavljenih hipotez smo med raziskovanjem in pisanjem diplomske naloge ugotovili, da smo hipoteze zastavili pravilno, saj smo jih lahko preverili z različnimi viri oziroma avtorji.  
Ključne besede: diplomske naloge, serijski morilci, psihološke značilnosti, umori, preiskovanje
Objavljeno v DKUM: 09.11.2021; Ogledov: 333; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

3.
Spremembe rabe tal v izbranih katastrskih občinah na območju Haloz, Dravskega in Ptujskega polja v obdobju med leti 1824 in 2017
Špela Chomicki, 2021, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu je predstavljen proces spreminjanja rabe tal na območju katastrskih občin: Dravinjski Vrh, Vareja, Pobrežje, Šturmovci, Markovci in Nova vas pri Markovcih v obdobju med leti 1824 in 2017. Kot osnovni vir za analizo rabe tal v letu 1824 je služil franciscejski kataster. Podatki o rabi tal za leto 2017 so bili pridobljeni s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Na podlagi zbranih podatkov smo izdelali primerjavo za izbrane kategorije rabe tal. Spremembe rabe tal v izbranih katastrskih občinah smo nato analizirali v povezavi z izbranimi naravnogeografskimi značilnostmi. Obravnavane so bile spremembe rabe tal v odvisnosti od nadmorskih višin, funkcijskih naklonov in ekspozicij. Skozi analizo obravnavanih območij želimo prikazati razvoj rabe tal v katastrskih občinah na ravninskem območju roba Dravskega in dela Ptujskega polja nasproti katastrskim občinam, ki so del gričevnatega sveta Haloz. V katastrskih občinah Pobrežje, Šturmovci, Markovci in Nova vas pri Markovcih predstavlja enega od največjih vplivov na spremembe rabe tal izgradnja akumulacijskega jezera Ptuj, ki je nastalo z zajezitvijo reke Drave za potrebe hidroelektrarne Formin. Pri tem moramo izpostaviti območje Šturmovca, ki je v 19. stoletju predstavljalo otok na reki Dravi. Za katastrski občini Dravinjski Vrh in Vareja smo natančneje obravnavali vinogradniške površine in v odvisnosti od relativnih višin ter globalnega sončnega obsevanja izdelali bonitete vinogradniških leg. Posebej smo analizirali tudi smeri sprememb rabe tal med leti 2000 in 2017.
Ključne besede: raba tal, spremembe rabe tal, katastrske občine, naravno geografske značilnosti, franciscejski kataster, Dravinjski Vrh, Vareja, Pobrežje, Šturmovci, Markovci, Nova vas pri Markovcih
Objavljeno v DKUM: 21.07.2021; Ogledov: 375; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (6,91 MB)

4.
Podpora družine mladostniku z downovim sindromom
Ana Sešel, 2021, diplomsko delo

Opis: Družinske skupnosti, ki imajo v svoji sredi člana z Downovim sindromom, se v vsakdanjem življenju srečujejo s številnimi izzivi. Otrok in kasneje mladostnik z Downovim sindromom za svoj optimalen razvoj potrebuje ustrezno podporo, pomoč in vzpodbudo, v prvi vrsti s strani najožjih družinskih članov. Namen zaključnega dela je predstaviti Downov sindrom in skozi intervjuje ugotoviti, kakšna je stopnja podpore, ki jo je mladostnik s to diagnozo deležen s strani svoje družine. V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo dela. Pri teoretičnem delu smo uporabili opisno metodo dela ter iskali in analizirali znanstvene in strokovne vire, za zbiranje podatkov pa smo uporabili tehniko intervjuja. Ugotovili smo, da mladostnik z Downovim sindromom potrebuje veliko več podpore pri opravljanju življenjskih aktivnosti kot mladostnik brez omenjene bolezni. Po analizi treh intervjujev smo izpostavili proste kode, ki smo jih razvrstili v 82 podkategorij. Ugotovljeno je bilo, da mladostnik z Downovim sindromom s strani svoje družine potrebuje podporo pri vsakdanjih opravilih, zlasti tistih, ki zahtevajo uporabo fine motorike, in da so pomanjkanje informacij, nejasna navodila ter neodgovorjena vprašanja le nekatere izmed težav, s katerimi se srečujejo družine, ki želijo svojim otrokom z Downovim sindromom zagotoviti ustrezno podporo. Stopnja podpore, ki jo je deležen mladostnik z Downovim sindromom, je precej individualno pogojena z njegovo stopnjo samostojnosti. Pomembno je, da družine prejmejo dovolj ustreznega znanja in navodil, kako pomagati in podpreti takega otroka.
Ključne besede: Downov sindrom, značilnosti Downovega sindroma, podpora mladostniku z Downovim sindromom
Objavljeno v DKUM: 09.03.2021; Ogledov: 307; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

5.
Anatomske in morfometrične lastnosti skeleta sive čaplje, Ardea cinerea (Linaeus, 1758)
Tina Zajc, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je podrobneje predstavljen skelet sive čaplje. V morfometrični del rezultatov sta vključena dva skeleta sive čaplje. Skelet je predstavljen slikovno in zajema posamezne kosti v različnih legah, dodane pa so tudi meritve teh kosti. Slikovno gradivo je opremljeno z ustrezno terminologijo v latinskem jeziku in opisuje anatomske in morfološke značilnosti posameznih kosti. Poleg latinskih terminov so dodani pripadajoči angleški ter slovenski termini. Med proučevanjem literature z ustrezno terminologijo za področje ptic, sem ugotovila, da je takšna literatura zelo slabo dostopna, malo številčna in pomanjkljiva. Še posebej to velja za literaturo v slovenskem jeziku.
Ključne besede: siva čaplja, kosti, meritve, terminologija, anatomske in morfološke značilnosti
Objavljeno v DKUM: 04.11.2020; Ogledov: 323; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (7,63 MB)

6.
PRIMERJAVA NEKATERIH TELESNIH ZNAČILNOSTI IN MOTORIČNIH SPOSOBNOSTI OTROK Z NJIHOVO GIBALNO UČINKOVITOSTJO
Jaka Hliš, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Primerjava nekaterih telesnih značilnosti in motoričnih sposobnosti otrok z njihovo gibalno učinkovitostjo je primerjati nekatere telesne značilnosti in motorične sposobnosti otrok glede na njihovo gibalno učinkovitost. Zaključno delo je empirično. Uporabljena je deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda. Cilji diplomskega dela so bili izmeriti nekatere telesne značilnosti in motorične sposobnosti otrok, ugotoviti njihovo gibalno učinkovitost in primerjati rezultate meritev telesnih značilnosti in rezultate motoričnih testov z gibalno učinkovitostjo. Naše prvo raziskovalno vprašanje je bilo: »Kakšna je povezanost med telesnimi značilnostmi, motoričnimi sposobnostmi in njihovo gibalno učinkovitostjo?« Ugotovili smo, da obstaja zmerna pozitivna povezanost med motoričnimi sposobnostmi in gibalno učinkovitostjo, da med gibalno učinkovitostjo in deležem telesne maščobe obstaja negativna povezanost, da telesne značilnosti ne vplivajo na gibalno učinkovitost v tako veliki meri kot je bilo pričakovano ter da imajo na gibalno učinkovitost motorične sposobnosti večji vpliv kot telesne značilnosti.
Ključne besede: telesne značilnosti, motorične sposobnosti, gibalna učinkovitost, predšolski otrok, motorika
Objavljeno v DKUM: 27.10.2020; Ogledov: 521; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (773,11 KB)

7.
Uporaba morfoloških lastnosti listov pri določanju genotipov ekstenzivnih ringlojev
Anja Mesiček, 2020, diplomsko delo

Opis: Vzorčenje 30 akcesij ringlojev iz genske banke FKBV, ki se nahaja na posestvu Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor, je potekalo poleti leta 2017. Iz zunanjih delov krošenj smo nabrali vzorce listov in ugotavljali ali obstajajo razlike med posameznimi genotipi v vsaj eni kvantitativni lastnosti listov, ki bi jih lahko kasneje z zanesljivostjo uporabili pri morfološki determinaciji in opisu ekstenzivnih ringlojev. Izmerili oz. določili smo 20 deskriptorjev, povzetih po UPOV-u (npr. dolžina listne ploskve, premer listne ploskve, dolžina listne konice itd.), nato pa z modusi (vrednosti, ki se največkrat ponovijo) opisali razlike med njimi in katera vrednost se znotraj razredov največkrat pojavlja. Listi pri različnih genotipih ekstenzivnih ringlojev so si sicer dokaj podobni, vendar obstajajo med njimi očitne razlike v povezavi z njihovimi kvantitativnimi in kvalitativnimi lastnostmi. Za razločevanje med akcesijami bi bile najbolj zanesljive naslednje lastnosti: razmerje med dolžino in širino listne ploskve, kot pri vrhu listne ploskve, dolžina konice na vrhu listne ploskve, oblika baze listne ploskve, oblika listnega roba (nazobčanost, nažaganost), globina žleba listnega peclja, položaj nektarijev in delno tudi dominantna barva zgornje strani listne ploskve.
Ključne besede: ringlo, morfološke značilnosti, listi, deskriptorji, Prunus Domestica L.
Objavljeno v DKUM: 23.09.2020; Ogledov: 353; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

8.
Medgeneracijske razlike zaposlenih in management generacijsko raznolike delovne sile
Janja Živko, 2020, magistrsko delo

Opis: Generacije in razlike med njimi postajajo osrednja tema pogovorov na področju managementa človeških virov. Trg dela trenutno združuje posameznike iz različnih generacij, ki se med seboj v veliki meri razlikujejo po pričakovanjih in potrebah. Avtorji (Kapoor in Solomon, 2011) poudarjajo, da je poznavanje značilnosti vseh generacij ter kako se med seboj razlikujejo izjemno pomembno za upravljanje z njimi. Bolj kot managerji poznajo svoje zaposlene, bolj bodo uspešni pri motiviranju in izboljšanju njihove produktivnosti (Wagman in VanZante, 2011). Namen tega magistrskega dela je predstaviti celovit pogled na področje medgeneracijskih razlik in raziskati značilnosti upravljanja z njimi v podjetjih. V raziskavi so sodelovala tri podjetja. Na vzorcu zaposlenih smo ugotavljali razlike v delovnih vrednotah, značilnostih na delovnem mestu in stopnjo zadovoljstva na delovnem mestu. Pri vodjah kadrovskih oddelkov pa smo preverjali njihov pogled na temo medgeneracijskih razlik in upravljanje z njimi. Prišli smo do zaključka, da razlike v delovnih vrednotah in značilnostih med generacijami na delovnem mestu obstajajo. Ugotovili smo tudi, da se managerji zavedajo medgeneracijskih razlik in da se na njih pri svojem delu tudi skušajo prilagajati. Stopnja zadovoljstva zaposlenih je bila višja v podjetjih, ki se prilagajajo medgeneracijskim razlikam.
Ključne besede: generacije, delovne vrednote, značilnosti na delovnem mestu, upravljanje generacijsko raznolike delovne sile
Objavljeno v DKUM: 19.08.2020; Ogledov: 420; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (926,94 KB)

9.
Značilnosti udeležencev spletnega medvrstniškega nasilja glede na stopnjo spletne viktimizacije in nasilnega vedenja
Nataša Divjak, 2020, magistrsko delo

Opis: Spletno medvrstniško nasilje postaja vedno večja težava v današnji družbi, saj zaradi vse večje uporabe spleta med otroki in mladostniki njegova pogostost zelo narašča. Gre za medvrstniško nasilje, ki se dogaja na spletu in je bilo storjeno preko elektronskih komunikacijskih naprav. Raziskave kažejo, da imajo spletni nasilneži, spletne žrtve in spletni nasilneži-žrtve večje psihosocialne in vedenjske težave kot neudeleženi posamezniki. Namen magistrskega dela je bil primerjati skupine udeležencev spletnega medvrstniškega nasilja in ugotoviti razlike glede na demografske, psihosocialne in vedenjske značilnosti. Celotni vzorec je zajemal 2073 učencev, starih od 13 do 20 let, iz skupno 20 osnovnih in srednjih šol v Sloveniji. Glede na stopnjo spletne viktimizacije in nasilnega vedenja so bili učenci razvrščeni v štiri skupine: spletni nasilneži (108), spletne žrtve (84), spletni nasilneži-žrtve (197) in neudeleženi (225). Rezultati so pokazali, da so spletni nasilneži v primerjavi s spletnimi žrtvami in neudeleženimi starejši, imajo visoko samopodobo, nizko empatijo, največje težave pri izražanju jeze ter nizko stopnjo osamljenosti. Zaznavajo dokaj visoko socialno oporo vrstnikov, sebe pa kot zelo priljubljene. Med spletnimi žrtvami je več deklet, v primerjavi z ostalimi skupinami so najmlajše, imajo najnižjo samopodobo, najvišjo empatijo, čutijo se najbolj osamljene, zaznavajo najnižjo socialno oporo vrstnikov ter sebe kot manj priljubljene. Spletni nasilneži-žrtve so po značilnostih bolj podobni spletnim nasilnežem kot spletnim žrtvam, saj so v primerjavi s spletnimi žrtvami in neudeleženimi starejši, imajo nizko empatijo in velike težave pri izražanju jeze. V primerjavi s spletnimi žrtvami imajo manj težav v medvrstniških odnosih. Neudeleženi učenci imajo v primerjavi z ostalimi skupinami visoko empatijo, najvišjo samopodobo in najmanj težav pri izražanju jeze. Ne čutijo se osamljene in zaznavajo visoko socialno oporo vrstnikov, a se ne zaznavajo kot zelo priljubljene. Na socialnih omrežjih preživijo najmanj časa v primerjavi z ostalimi skupinami.
Ključne besede: spletni nasilneži, spletne žrtve, spletni nasilneži-žrtve, neudeleženi, značilnosti
Objavljeno v DKUM: 23.07.2020; Ogledov: 493; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

10.
Povezanost sestave telesa in športne aktivnosti v 4., 5. in 6. razredu osnovne šole pri dekletih
Anja Žitek, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je primerjava telesne sestave in telesnih razsežnosti med nizko, srednje in visoko športno aktivnimi dekleti, starimi med devet in enajst let, glede na njihovo telesno sestavo. V raziskavo je bilo vključenih 163 deklet drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Raziskava je bila opravljena na osmih mestnih, primestnih in vaških osnovnih šolah Severovzhodne Slovenije. Telesno težo, telesno višino, podkožno maščevje in kožno gubo tricepsa smo izmerili s standardnim antropometrijskim inštrumentarijem. Z analizatorjem sestave telesa smo pridobili podatke o telesni sestavi merjenk – o deležu vode, proteinov in mineralov v njihovem telesu. Podatke o športni aktivnosti merjenk smo pridobili z vprašalnikom ugotavljanja športne aktivnosti otrok. Za ugotavljanje statistično značilnih razlik v telesnih značilnostih in telesni sestavi merjenk smo uporabili enosmerno analizo variance (ANOVA) ter Scheefejev post-hoc test. Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike med nizko, srednje in visoko športno aktivnimi petošolkami v vsebnosti mineralov v telesu. Dekleta, ki so srednje aktivna, imajo več mineralov v telesu kot tista, ki so nizko ali visoko aktivna. Petošolke, ki so srednje športno aktivne, imajo prav tako več podkožnega maščevja kot tiste, ki so nizko ali visoko športno aktivne. Ugotovitve kažejo, da pri petošolkah obstajajo statistično značilne razlike v telesni teži in kožni gubi tricepsa.
Ključne besede: morfološke značilnosti, merjenje telesnih razsežnosti, gibalna dejavnost, deklice.
Objavljeno v DKUM: 09.06.2020; Ogledov: 457; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (910,94 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici