| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 403
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Obleka pripoveduje zgodbo
Mergime Rexhaj, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja raziskavo kostumografa, od teoretičnega dela do prototipa, z namenom ustvariti kostum za gledališko igro. Kot inspiracija je bil izbran grški mit o Meduzi. Teoretični del predstavlja antično Grčijo, vključno z umetnostjo in mitologijo tega obdobja. Podana je tudi razčlenitev področja kostumografije in način raziskovanja v oddelku za kostumografijo ter področja, na katera mora biti oblikovalec pozoren med procesom izdelave prototipa kostuma za igro. Praktični del vključuje razvoj krojev kostumov, mask in dodatkov kostuma ter predstavi izdelavo prototipov. Za lik Meduze sta bila izdelana dva kostuma, eden pred njeno preobrazbo in drugi po njej, vsakemu je dodana tudi obrazna maska.
Ključne besede: Grška mitologija, Meduza, umetnostna zgodovina, kostumografija, gledališče, obrazne maske, konstruiranje oblačil, prototipiranje oblačil in dodatkov
Objavljeno: 20.09.2021; Ogledov: 33; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (4,73 MB)

2.
Celostne oblačilne podobe oblačil za različne tipe postav
Anja Stajnko, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega podroben pregled tipov ženskih postav skozi človeštvo in kakšen je vpliv socialnih omrežij na telesno samopodobo. Opredelili smo, kaj je lepotni ideal in kako vpliva na družbo. Izpostavili smo pravila izbiranja oblačil glede na tipe postav, ki hkrati odražajo osebno identiteto in izboljšajo telesno samopodobo posameznice. Podrobneje so bili proučeni tipi telesnih postav in predstavljeni nasveti, s katerimi lahko prekrijemo ali poudarimo telesne značilnosti ter s tem izboljšamo telesno samopodobo. Raziskali smo Instagram profile in z anketnim vprašalnikom pridobili informacije o telesni samopodobi anketiranih žensk oziroma mnenja o njihovih tipih telesnih postav, vplivih socialnih omrežij na njihovo telesno samopodobo in načinu oblačenja glede na njihov tip telesne postave.
Ključne besede: telesni tipi postav, zunanji videz, telesna samopodoba, ideali, celostne oblačilne podobe, zgodovina telesnih postav, družbena omrežja
Objavljeno: 10.09.2021; Ogledov: 66; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (3,24 MB)

3.
Genealogija rodbine Herberstein s posebnim poudarkom na spodnještajerskih vejah
Matjaž Grahornik, 2021, doktorska disertacija

Opis: Disertacija obravnava celoten rodovnik rodbine Herberstein. Prastari vzhodnoštajerski plemiški rodbini Herberstein lahko v virih sledimo od konca 13. stoletja. Njen začetnik Oto iz Hartberga je bil iz rodu Aflenških. Ob zakupu stubenberškega fevda utrdbe Herberstein se je leta 1290 poimenoval po Hartbergu, leta 1320 pa prvič po utrdbi Herberstein. Čeprav je kot lastnik Herbersteina z gospostvom razpolagal svobodno, so bili on in njegovi nasledniki še dve stoletji vazali gospodov Stubenbergov. Ob njih so Herbersteini pozneje služili še gospodom Ptujskim, salzburški nadškofiji ter škofijam v Seckauu, Krki in Bambergu. Vojaška služba jim je postopoma prinesla ugled, tako da so začeli od 15. stoletja služiti deželnim knezom, sprva notranjeavstrijskemu vojvodi Ernestu Habsburškemu. S Friderikom III. so pričeli služiti cesarju. Pod okriljem Habsburžanov so počasi prevzemali pomembne naloge ter službe v deželni upravi, vojski in diplomaciji, kar jim je poleg večjega ugleda prineslo materialno gotovost, ki je bila temelj njihove poznejše moči. Herbersteini so Habsburžanom ostali zvesti do konca monarhije. Njihova zvestoba in podpora Habsburžanom je bila od druge polovice 15. stoletja, ko so se ti utrdili na položaju deželnega kneza, dejansko samoumevna. Leta 1427 se je rodbina z dedno pogodbo med bratoma Jurijem II. in Andrejem razdelila na dve liniji, starejšo in mlajšo. Rodbinski liniji sta doživljali različno usodo. Pripadniki starejše linije, ki se je do začetka 17. stoletja z bratoma Bernardinom II. in Jurijem Andrejem razdelila na starejšo in mlajšo vejo, so do zadnje četrtine 17. stoletja delovali po načelu primogeniture. Pri starejši veji je najstarejši (živeči) sin podedoval oziroma užival matično posest z gradom Herberstein, pri mlajši veji pa pozneje (od leta 1670) posest Grafenort v Šleziji. S smrtjo Janeza Leopolda Erdmana (1659–1729) je mlajša veja po moški strani izumrla, uživanje tamkajšnjega fidejkomisa pa je prešlo na starejšo vejo. Mlajša linija se je že v 16. stoletju razcepila na številne glavne in nato stranske veje, ki so se imenovale po večjih ali manjših gospostvih, posestvih, gradovih in dvorcih, kjer so (sprva) živele. Za razvejanje mlajše linije je zaslužen Jurij V. (1501–1560) iz Lankowitza, prvi štajerski deželni glavar iz rodbine Herberstein. Njegova sinova Leopold (ok. 1532–1606) in Jurij Rupert (ok. 1540–1612) sta začetnika dveh novih vej; prvi je ustanovitelj štajerske v Pusterwaldu, drugi pa spodnjeavstrijske v Sierndorfu. Janez (II.) (1472–1535), stric Jurija V., je osnoval glavno vejo na štajerskem Neubergu, ki je po moški strani izumrla leta 1690. Jurij Andrej (1514–1543), mlajši brat Jurija V., je ustanovitelj t. i. posebne veje, ki je po moški strani izumrla po letu 1645. Mlajšo linijo je dodatno razvejal najmlajši brat Jurija V., Jurij Sigmund (1518–1578) s štajerskega gospostva Lankowitz. V njegovem zakonu z Marušo pl. Pöttschach se je rodilo pet sinov: Sigmund Friderik (1549–1620), Janez Friderik (1554–1615), Jurij Krištof (1556–1613), Jakob Franc (1557–1600) in Volf(gang) Viljem (1561–1618). Najstarejši sin je nadaljeval lankoviško vejo, ostali pa so začetniki novih: hrastovške, viltuške, mlajše spodnjeavstrijske in betnavske. Nekatere od teh so se pozneje dodatno razvejale, vse pa so naposled (po moški strani) odmrle: lankoviška leta 1814, hrastovška leta 1813, viltuška leta 1727 (ali 1735), mlajša spodnjeavstrijska v letih 1719/20 in betnavska leta 1737. Mlajša linija je naposled izumrla v vseh svojih vejah. Njena poslednja predstavnika sta bila Karel Jožef grof Herberstein-Moltke, stolni kanonik v Salzburgu, Freisingu in Osnabrücku, ki je umrl leta 1837, in njegova sestra Marija Antonija, poročena grofica Batthyány, ki je umrla leto za njim. Od obeh linij se je do danes ohranila samo starejša glavna veja starejše linije z gradu Herberstein, ki se je od 19. stoletja precej razvejala.
Ključne besede: Herberstein, genealogija, plemstvo, zgodovina, zgodnji novi vek, habsburška monarhija, Slovenija, Štajerska
Objavljeno: 01.06.2021; Ogledov: 392; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (7,72 MB)

4.
Pregled zgodovine in razvoja izrabe sončne energije za pridobivanje toplote v Evropi
Simon Volč, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega predstavitev začetkov uporabe sončne energije za pridobivanje toplote v Evropi ter opis toplozračnih kolektorjev, ki nam omogočajo ogrevanje, razvlaževanje in prezračevanje prostorov. V računskem delu diplomske naloge je s pomočjo računalniškega programa Knauf insulation predstavljena simulacija sanacije dvostanovanjske hiše. Z izbranim programom smo prikazali energetske kazalnike pri obstoječem stanju zgradbe ter po simulaciji sanacije. Diplomska naloga obsega tudi preračun stroškov montaže, namestitve ter vračilno dobo uporabe toplozračnih kolektorjev za izbrano zgradbo.
Ključne besede: sončno sevanje, zgodovina razvoja izrabe sončne energije, sanacija zgradbe starejše gradnje, toplozračni kolektorji, ekonomija, vračilna doba
Objavljeno: 27.05.2021; Ogledov: 340; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (4,39 MB)

5.
PRISPREVEK PROF. DR. METODA DOLENCA H KAZENSKOPRAVNI ZNANOSTI
Janko Ogrizek, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem predstavil svoj pogled na delo dr. Metoda Dolenca in njegov vpliv na razvoj kazenskega prava na Slovenskem. Njegov prispevek k razvoju kazenskega prava sem razdelil na dva dela. Prvi del se nanaša na obdobje, ko smo Slovenci živeli v Kraljevini Jugoslaviji. V tem obdobju je bilo njegovo delo usmerjeno k izboljševanju razmer na področju kazensko pravne zakonodaje s posebnim ozirom na Slovence ter raziskovanju slovenske pravne zgodovine. Metod Dolenc je poudarjal enakopravnost slovenskega prava in pomembnost njegove zgodovine, pomen vzpostavitve slovenske pravne terminologije ter nujnost ustanovitve slovenske univerze kot osnovnega dejavnika, ki bi prinesel razvoj pravne znanosti na slovenskem. Dolenc je nasprotoval razširitvi srbskega kazenskega prava na slovensko ozemlje in politično motiviranim zakonom, zagovarjal in sodeloval je pri nastajanju enotne kazenske zakonodaje. Drugi del pa se nanaša na Dolenčevo znanstveno dediščino na kazenskem področju. Metod Dolenc je bil vedno v stiku z najnovejšimi idejami in trendi razvijajoče se kazenske znanosti. Njegovo delo pa je presegalo obdobje, v katerem je ustvarjal, ker je obravnaval probleme kazenskega prava in zagovarjal ter pravno teoretično utemeljeval institute in načela kazenskega prava, ki so del kazenske zakonodaje še v današnjem obdobju. Dolenc je zagovarjal načelo odgovornosti za krivdo, na katerem naj temelji kazenska zakonodaja. Pri kazenskem obravnavanju storilcev kaznivih dejanj je v ospredje postavljal njihovo osebnost in šele nato storjeno dejanje. Zavzemal se je za posebno obravnavanje storilcev iz prepričanja in mladoletnih storilcev kaznivih dejanj in za uvedbo institutov bistveno zmanjšane prištevnosti in pogojne obsodbe. Skrajno silo je pojmoval kot razlog za izključitev protipravnosti in ne zgolj kot razlog za izključitev kaznivosti. Nasprotoval je vzvratni veljavnosti materialnih določb kazenskega prava in uvedbi kaskadne odgovornosti v tiskovno kazensko pravo. S pravnoteoretičnega in etičnega vidika je obravnaval vedno aktualne družbene probleme: evtanazija, samomor, splav, kastracija. Ključne besede: slovenska pravna zgodovina, skrajna sila, bistveno zmanjšana prištevnosti, odgovornost za krivdo, pogojna obsodba
Ključne besede: slovenska pravna zgodovina, skrajna sila, bistveno zmanjšana prištevnosti, odgovornost za krivdo, pogojna obsodba
Objavljeno: 24.03.2021; Ogledov: 256; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (507,38 KB)

6.
Vloga mladinskega zborstva na Slovenskem - Primerjava Revije otroških in mladinskih pevskih zborov Zagorje ob Savi in Mednarodnega pevskega festivala Celje
Katja Feguš, 2020, magistrsko delo

Opis: Revija otroških in mladinskih pevskih zborov Zagorje ob Savi ter Mednarodni mladinski pevski festival Celje sta osrednji mladinski pevski tekmovanji na Slovenskem. Revija in festival sta zelo pomembna, saj sta pripomogla k razcvetu mladinskega zborovstva pri nas. Vsako leto se na enem izmed njiju zbere ogromno mladih pevcev, za katere predstavlja to predvsem druženje, nabiranje novih izkušenj in spoznavanje novih prijateljev. Tako festival kot revija sta pomembno vplivala tudi na skladatelje, ki ustvarjajo na tem področju. Magistrsko delo predstavlja pregled skozi zgodovino slovenskega zborovstva, pri čemer izpostavi pomembne prelomnice, ki so ga zaznamovale, skladatelje ter druge ljudi, ki so pripomogli k njegovemu razvoju. Sledi predstavitev, zgodovinski pregled ter analiza revije in festivala. Magistrsko delo se zaključi s primerjavo obeh tekmovanj na različnih področjih. V ospredju sta primerjava med repertoarji ter primerjava sodelujočih zborov. Revija in festival se med seboj dopolnjujeta, prispevata k ustvarjanju novih del, vzgajanju mladih pevcev, izobraževanju zborovodij ter h kulturnemu dogajanju na Slovenskem.
Ključne besede: mladinsko zborovstvo, Revija otroških in mladinskih pevskih zborov Zagorje ob Savi, Mednarodni mladinski pevski festival Celje, zborovsko petje, zgodovina mladinskih pevskih festivalov
Objavljeno: 05.02.2021; Ogledov: 200; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

7.
SREDNJEVEŠKA DUKLJA IN NJENA VLOGA NA BALKANU
Patricija Redenšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Črnogorska država je pod različnimi imeni obstajala več stoletij, toda o njeni zgodovini je malo znanega. Najmanj podatkov imamo o najstarejših obdobjih oziroma zgodovini Doclee. Rimsko mesto Doclea je dobilo ime po Dokleatih, ilirskem plemenu, ki je tu živelo v času preseljevanja ljudstev. Večkrat je bilo porušeno, tako lahko danes občudujemo le njegove razvaline, nekdanja tradicija pa je spet oživela v 9. stoletju — postalo je središče pokrajine, ki je nosila njegovo ime. Prvi zanesljivi dokaz, da je bila Duklja kneževina, sega daleč v 9. stoletje. O tem priča grški tekst s krščanskimi simboli na svinčenem pečatu arhonta Petra Dukljanskega, šele od kneza Vladimirja pa lahko sledimo zgodovinskemu razvoju Duklje (konec 10. in začetek 11. stoletja). Največji ugled je dosegla med vladanjem kneza Vojislava. Njeno moč so kmalu spoznale tudi njene neposredne sosede, med njimi Bizanc — v bitki leta 1042 je zmagala Duklja in tako postala prva balkanska država, ki si je z orožjem izborila neodvisnost od bizantinskega cesarstva. Po cerkvenem razkolu (1054) se je knez Mihajlo odločil, da bo podprl težnje zetske duhovščine po čim večji cerkveni samostojnosti. Dukljansko-barska nadškofija je bila tako priznana leta 1089, ko je papež Klement III. podelil palij barskemu nadškofu Petru. Vendar so se po smrti Mihajla začeli dinastični boji, ki so na koncu privedli do propada države in priključitve k Raški.
Ključne besede: Ljetopis popa Dukljanina, zgodovina Črne gore, Duklja, Bizantinsko cesarstvo, Vojislav, Mihajlo, Bodin, dukljansko-barska nadškofija
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 120; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

8.
ZGODOVINA ŠOLSTVA NA MADŽARSKEM IN PRIMERJAVA Z RAZVOJEM ŠOLSTVA NA SLOVENSKEM
Ksenija Vratar Pocak, 2013, diplomsko delo

Opis: Šolstvo na Madžarskem je podobno kot drugod v zahodni Evropi nastalo na krščanskih temeljih. Prve šole v Karpatski nižini so ob pričetku 11. stoletja ustanavljali benediktinci po zgledu iz zahodnega dela Evrope. Moralna vzgoja je tako v verski kot v posvetni madžarski šoli od nastankov vse do srede 20. stoletja temeljila na krščanskih vrednotah. Potrebe po posvetnem značaju šolstva in tovrstnih izobražencih so bile vse večje in na prehodu iz 14. v 15. stoletje pride do vnašanja elementov posvetnosti v šole. V 15. in 16. stoletju je pojav humanizma, ki se je med domačimi izobraženci zelo razširil, posvetnost v šolah še bolj poglobil. Pojav prvih ljudskih šol okrog leta 1560 izpričuje to humanistično težnjo. 17. stoletje se v razvoju madžarskega šolstva povezuje s pojavom do tedaj novega elementa v vzgoji in izobraževanju. Gre za narodnostno vzgojo in pedagogiko. Tako so v madžarske šole prvič leta 1730 uvedli pouk madžarske zgodovine in geografije. Pomemben mejnik v razvoju šolstva je avstrijski Ratio Educationis, ki je istočasno z ostalimi zahodnimi in srednjeevropskimi državami šolstvo postavil v domeno države in vladarja in je na Madžarskem začel veljati leta 1777. Madžarska država je vse od svojega nastanka okrog leta 1000 dalje bila zaznamovana z izrazito večnacionalnostjo. Zato se je učni jezik v ljudskih šolah, kjer so poučevali v maternem jeziku, razlikoval od kraja do kraja, odvisno od tega, kateri narodnosti je pripadala večina prebivalstva. Na srednji in višji stopnji izobraževanja pa je bil jezik vse do leta 1844 povsod enak ‒ latinščina. Le izjemoma so v prvih uvajalnih letih uporabljali nacionalni jezik z namenom približanja latinske slovnice dijakom. Zakon iz leta 1844 je to spremenil in uvedel madžarski učni jezik tudi v srednje in višje šole. Madžari so o svojem šolstvu lahko prvič samostojno odločali šele v času dualizma. Takrat, leta 1868, so izdali prvi madžarski osnovnošolski zakon. Ta Eötvösev zakon je spreminjal do takrat veljavno določilo, da so šole lahko ustanavljale le verske skupnosti in je ustanavljanje šol postalo omogočeno tudi drugim. Prvi madžarski srednješolski zakon pa je doživel izid leta 1883. Zakon iz leta 1940 je uvedel pomembno novost – 8-letno osnovno šolo, ki v madžarskem šolskem sistemu obstaja še danes. V času socialistične državne ureditve, leta 1948, je prišlo do podržavljenja vseh izobraževalnih institucij. Po prehodu v demokratično ureditev države so izdali nov zakon o šolstvu (zakon iz leta 1993), ki je z določenimi dopolnitvami veljaven zakon, ki ureja šolstvo danes.
Ključne besede: zgodovina šolstva, komparativna pedagogika, šolski sistem na Madžarskem, zgodovina šolstva na Madžarskem
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 122; Prenosov: 0

9.
MARIBOR 1941
Stanislav Tašker, 2013, diplomsko delo

Opis: V začetku leta 1941 se je še večina Mariborčanov spraševala, ali se bo Jugoslavija lahko izognila neposredni vojni vihri in šla po poti Slovaške ali Madžarske. Tisti redki obveščeni so se pa na vojno pripravljali in čakali na trenutek, ko bodo lahko obračunali s svojimi narodnostnimi in političnimi nasprotniki. Zato so navadni ljudje jasno občutili stopnjevanje napetosti v narodnostno in politično ostro razdeljenemu mestu. Mariborski Nemci so bili že pred začetkom vojne v Jugoslaviji enotno organizirani po nacističnem vzoru, zato so imeli močno podporo iz rajha, natančneje iz bližnjega Štajerskega mesta, Gradca. Slovenci pa so bili razdeljeni na tri politične frakcije. Meščanski konservativni mnenjski voditelji z županom na čelu so imeli v skladu z državno zunanjo politiko pomiritveno funkcijo in so poskušali miriti napetosti med obema skupnostma, komunistični voditelji so bili nemi opazovalci in samo naprednjaki so se prikrito in tudi odkrito upirali pohodu nacizma, tako da so se povezali z Britanskimi tajnimi agenti v državi. Neobveščeni Mariborčani so na Cvetno nedeljo, 6. aprila 1941 dobili odgovor na vprašanje o prihodnosti Kraljevine Jugoslavije. Predvojne napetosti so se v zelo kratkem času sprostile in uničile stari red. Ves napredek, ki ga je Slovenstvo doseglo v Mariboru v dobrih dvaindvajsetih letih, je bil v nekaj tednih uničen. Politično in vojaško oblast, gospodarstvo in kulturo so ponovno popolnoma prevzeli Nemci oz. Avstrijci. Vsi predvojni politični meščanski veljaki so bili izseljeni v druge dele nekdanje kraljevine in tako sta ostali samo nacistična in komunistična organizacija. Nekaj mesecev po okupaciji so Mariborčani imeli boljšo oskrbo s hrano in življenjskimi potrebščinami, a kmalu jih je ujela realnost totalne vojne. Nemci so hoteli uničiti tudi sam slovenski jezik in niso tolerirali niti najmanjšega upora, po drugi strani pa se je na poziv iz Moskve, sredi leta pričela komunistično organizirana vstaja proti okupatorju in vsemu meščanskemu. Zaradi tega dvostranskega bojevanja, je bilo do konca leta 1941 samo v mestu Mariboru ustreljenih 134 slovenskih talcev, ubit pa niti en Nemec ali Avstrijec. Po zelo pomanjkljivih podatkih pa so partizanske enote na Slovenskem Štajerskem do konca leta 1941 ubile 19 Nemcev/Avstrijcev in njihovih slovenskih sodelavcev in imele same pri tem 22 mrtvih. To je žalostna statistika leta 1941 v Mariboru in okolici.
Ključne besede: zgodovina, Maribor, 1941, okupacija, nacizem, klerikalci, naprednjaki, komunisti, koncentracijsko taborišče, izgnanci, partizani
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 200; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

10.
KULTURNO ZGODOVINSKI ORIS OBČINE SV. MARTIN NA MURI
Ana Nađ, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski seminarski nalogi predstavljam občino Sv. Martin na Muri, njeno kulturno, šolsko in cerkveno oziroma versko zgodovino ter gospodarstvo nekoč in danes. Zgodovina občine sega v rimsko obdobje. Rimsko naselje Halicanum se je nahajalo na področju današnjega Sv. Martina na Muri. Podatki o šolstvu segajo v 17. stoletje, v obdobje družine Zrinski. Danes je v občini osemletna osnovna šola brez podružnične šole. Občina je ime dobila po škofu Sv. Martinu iz 4. stoletja. Danes je najmočnejši del gospodarstva v občini turizem. Terme „Spa & Golf Resort Sveti Martin“ so postale zaščitni znak občine in so tudi mednarodno priznane. Občina organizira veliko srečanj in aktivnosti, ki so povezane z našimi prijatelji in sosedi iz Slovenije. S tem ohranja in spodbuja prijateljstvo ter druženje. Zanimivo kulturno društvo v občini so „Svetomartinski krampusi“ oz. Parklji. To je mlado društvo, ki ohranja starodavno tradicijo na dan Sv. Miklavža, 6. decembra. Predstavila bom tudi ostala društva, katera delajo našo občino zanimivo in atraktivno. Sv. Martin na Muri je relativno majhna občina, ampak moderna, odprta do drugačnosti, zanimiva in bogata z običaji in tradicijo, kar bom tudi predstavila v diplomski seminarski nalogi.
Ključne besede: občina Sv. Martin na Muri, kultura, šolstvo, cerkev, zgodovina, gospodarstvo, turizem, tradicija
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 145; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici