| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Preizkus preprostega modela menjavanja dneva in noči v vrtcu : diplomsko delo
Karin Bač, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo preizkusili preprost model menjavanja dneva in noči. Naš namen je bil, da otroke na zanimiv, igriv, izviren in ustvarjalen način seznanimo z nekaterimi pojmi s področja astronomije in geologije. Drugi namen je bil izdelati model, ki prikazuje menjavanje dneva in noči ter vrtenje Zemlje, in ga preizkusiti kot učni pripomoček v vrtcu. Načrtovali smo projektne dni, v katerih je sodelovalo 20 otrok, starih od 5 do 6 let. Prvi dan smo z otroki izvedli kviz in individualne intervjuje o predstavljeni vsebini. Druge štiri dni smo otrokom s pomočjo raznovrstnih avtorskih fizičnih modelov in s PowerPoint predstavitvijo s fotografijami in posnetki skušali približati predstavljeno vsebino. Zadnji, šesti dan smo po izvedbi dejavnosti ponovili kviz in individualne intervjuje ter izvedli preizkus s preprostim modelom menjavanja dneva in noči. Tako smo preverili napredek otrok pri razumevanju vrtenja Zemlje. Na podlagi odzivov otrok in primerjave rezultatov pred izvedbo dejavnosti in po njej ugotavljamo, da so otroci pri razumevanju astronomskih pojavov napredovali. Manjši napredek je bil viden pri razumevanju kroženja Zemlje okoli Sonca, večji pri razumevanju vrtenja Zemlje okoli svoje osi. Izdelani in uporabljeni fizični modeli so otroke najbolj navdušili in spodbudili k sodelovanju.
Ključne besede: predšolska vzgoja, preizkus preprostega modela, planet Zemlja, menjava dneva in noči
Objavljeno v DKUM: 12.03.2024; Ogledov: 246; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (14,05 MB)

2.
Spoznavanje Zemlje in njenega površja z uporabo modelov v vrtcu : diplomsko delo
Vida Petauer, 2022, diplomsko delo

Opis: Astronomija in geologija sta znanstveni vedi. Prva proučuje nebesna telesa in naravne pojave v vesolju, druga je osredotočena na proučevanje Zemljinega nastanka, njeno sestavo, obliko ter procese nad in pod njenim površjem. V diplomskem delu smo ugotavljali vpliv uporabe fizičnih modelov pri podajanju vsebine s področja astronomije in geologije. Namen je bil ugotoviti otroške predstave o vesolju, Osončju, notranjosti našega planeta, tektonskih ploščah, potresih in vulkanih. Načrtovali smo projektni teden, v katerem je sodelovalo 20 otrok, starih 5 do 6 let. Prvi in zadnji dan smo otroške predstave ugotavljali z izvedbo kviza, reševanjem delovnega lista in intervjujem 6-ih otrok. Ostale dni smo posvetili izvedbi načrtovanih dejavnosti, kjer smo otrokom s pomočjo različnih fizičnih modelov, fotografij ter videoposnetkov ponudili konkretne izkušnje o obravnavani vsebini. Glavno vodilo je bila uporaba fizičnih modelov, ki so podrobneje opisani v poglavju 3.5.1 Predstavitev pripravljenih fizičnih modelov ter ostalih vizualizacijskih pripomočkov. Glede na odzive otrok in primerjavo rezultatov pred izvedbo dejavnost in po izvedbi le-teh ugotavljamo, da so imeli nekateri otroci že pred izvedbo dejavnosti nekaj izkušenj in predstav o določenih pojmih. Uporabljeni fizični modeli so jih zelo motivirali k sodelovanju ter pozitivno vplivali na oblikovanje ustreznih predstav relativne večine otrok, sodelujočih v projektnem tednu.
Ključne besede: planet Zemlja, površje Zemlje, uporaba modelov, predšolska vzgoja
Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 703; Prenosov: 531
.pdf Celotno besedilo (6,50 MB)

3.
Termična obdelava odpadkov in mulja iz industrije rastlinskih olj : magistrsko delo
Neža Rašl, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo odpadke iz industrije rastlinskih olj: odpadno belilno zemljo, filtracijski dodatek in mulj. Mulj nastaja pri čiščenju odpadnih vod iz proizvodnje olj, odpadna belilna zemlja in filtracijski dodatek pa se uporabljata pri sami proizvodnji olj. Odpadke smo termično obdelali s postopki pirolize, sežiga in torefikacije ter jih kemijsko analizirali. Na surovinah in trdnih produktih smo izvedli proksimativno in ultimativno analizo. Določili smo vsebnost maščob v vzorcih ter izvedli analizo infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo (FTIR). Rezultate eksperimentov smo matematično obdelali in jih ovrednotili. Največjo izgubo mase po termični obdelavi vzorcev smo zaznali pri piroliziranih in sežganih vzorcih, kar so potrdile tudi analize vsebnosti pepela in hlapnih snovi. Analiza FTIR spektrov je pokazala, da neobdelani in toreficirani vzorci vsebujejo funkcionalne skupine, značilne za olja in voske, medtem ko pri piroliziranih in sežganih vzorcih tovrstne funkcionalne skupine niso prisotne. Glede na analizo kurilne vrednosti je energetsko najbolj bogat odpadek filtracijski dodatek, sledita mu mulj in odpadna belilna zemlja. V nadaljevanju smo izvedli termogravimetrično analizo (TGA) omenjenih odpadkov v inertni atmosferi v temperaturnem območju od 30 °C do 900 °C pri treh različnih hitrostih segrevanja: 10 °C/min, 20 °C/min in 30 °C/min. Zbrane podatke smo analizirali s pomočjo Kissinger–Akahira–Sunose (KAS) in Flynn–Wall–Ozawa (FWO) kinetičnih modelov. Analiza termogravimetričnih krivulj testiranih vzorcev je pokazala, da se večina vzorcev razgradi v temperaturnem območju do 600 °C, kjer poteče predvsem razgradnja hlapnih snovi, olj in voskov. Mehanizmi razgradnje in optimalna temperatura razgradnje se glede na vrsto odpadka bistveno razlikujejo. Končna izbira ustreznega termičnega postopka je tako odvisna od vrste materiala in želenega produkta ter od investicijskih in obratovalnih stroškov obrata. Rezultati analiz so pokazali, da sta piroliza in sežig izredno učinkovita pri energetski izrabi vseh treh vrst odpadkov, medtem ko s torefikacijo ne dosežemo želenih rezultatov, saj se energetske lastnosti toreficirane biomase zaradi njenih specifičnih lastnosti bistveno ne izboljšajo.
Ključne besede: piroliza, sežig, torefikacija, odpadna belilna zemlja, filtracijski dodatek, mulj
Objavljeno v DKUM: 08.09.2022; Ogledov: 538; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

4.
Poznavanje in poslušanje skladb Mojmirja Sepeta
Gregor Sotošek, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Poznavanje in poslušanje skladb Mojmirja Sepeta je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je na začetku kronološko predstavljeno življenje in delo avtorja, v nadaljevanju je podrobneje predstavljena naveza Mojmir in Majda Sepe, ki sta skupaj sooblikovala slovensko popevko. V delu so predstavljena tudi ustvarjalčeva sodelovanja z različnimi avtorji in izvajalci ter festivali, na katerih je Mojmir sodeloval. Poudarek je na Slovenski popevki in Evrosongu, naštete so nagrade, ki jih je prejel na različnih festivalih in tiste, ki mu jih je prineslo življenje. Na koncu teoretičnega dela je predstavljen še skladateljev opus, kjer najdete tudi soustvarjalca skladbe in njenega izvajalca. V empiričnem delu so predstavljene analize rezultatov anketnega vprašalnika o poznavanju ustvarjalca, poznavanju njegove glasbe in njegovih skladb, o poslušanju njegove glasbe in o njeni priljubljenosti med poslušalci.
Ključne besede: Mojmir Sepe, Majda Sepe, popevka, šanson, Slovenska popevka, Evrosong, PORL, Big band, Zemlja pleše, Med iskrenimi ljudmi, Poletna noč, Pridi, dala ti bom cvet
Objavljeno v DKUM: 07.05.2018; Ogledov: 1423; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

5.
Avtonomno napajani brezžični merilnik vlažnosti in temperature zemlje
Egidij Šmigoc, 2017, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrske naloge je razviti in izdelati energijsko avtonomen brezžični merilnik vlažnosti in temperature zemlje. Merilnik se napaja z električno energijo iz majhne akumulatorske baterije, ki jo polni fotovoltaična celica. Izmerjene podatke o vlagi in temperaturi v zemlji brezžično prenaša do sprejemnika, ki je vgrajen v napravo za zalivanje travne ruše. Merilnik je sestavljen iz sledečih, med seboj povezanih sklopov: fotovoltaična celica, pretvornik napetosti navzgor, Li-ionska baterija, VF oscilator stabilne frekvence, kapacitivni merilni sklop, merilnik srednje vrednosti VF signala, mikrokrmilnik za obdelavo merjenih signalov in RF oddajni modul. V magistrski nalogi je opisana študija merjenja vlage in temperature v zemlji ter načrtovanje in izgradnja posameznih sklopov, ki sestavljajo celotno merilno napravo. Zajete so meritve, rezultati meritev pa so predstavljeni tako tekstovno kot tudi grafično.
Ključne besede: Brezžični merilnik, avtonomno napajanje, krmilnik, pretvornik, vlažnost, temperatura, zemlja, fotovoltaična celica.
Objavljeno v DKUM: 09.10.2017; Ogledov: 1287; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (4,32 MB)

6.
PREDSTAVE PREDŠOLSKIH OTROK O ZEMLJI, LUNI IN SONCU KOT NEBESNIH TELESIH
Katja Kop, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti, kako je učenje o znanosti lahko otrokom zanimivo. Otroci so po naravi radovedni in astronomija jim ponuja zanimive novosti. Zanimalo nas je, koliko otroci poznajo planete, Sonce in Luno ter kako se njihovo mišljenje spreminja skozi proces učenja. V raziskavo je bilo vključenih 17 otrok iz vrtca Borisa Pečeta. Otrokom smo zastavili vprašanja in nekaj risalnih nalog. V začetku nas je zanimalo, kakšne so predstave otrok o Zemlji, Luni in Soncu. Ugotovili smo, da otroci poznajo Luno in Sonce, saj radi opazujejo nebo, vendar o njiju nimajo veliko podatkov. O Zemlji imajo otroci malo predstave in ne poznajo njenih lastnosti, saj je ne morejo opazovati kot Luno in Sonce. Kasneje smo preko iger, aktivnosti in zanimivih dejstev otroke podučili o osnovah astronomije. Na koncu smo ponovno preverili njihovo znanje. Zanimalo nas je, v kolikšni meri se bodo odgovori spremenili glede na pridobljeno znanje. Glede na rezultate smo ugotovili, da so otroci pridobili novo znanje oz. so nadgradili predhodnega. Prav tako je razvidno, da se otroci zavedajo osnovnih konceptov astronomije in si znajo razlagati nekatere astronomske dogodke. Rezultati kažejo, da je predstavo otrok o Zemlji, Soncu in Luni mogoče izboljšati s primernimi dodatnimi aktivnostmi, s čimer lahko predlogi iz diplomskega dela pripomorejo k izboljšanju načrtovanja dela vzgojiteljev v vrtcu.
Ključne besede: osnovna astronomija, planeti, Sonce, Luna, Zemlja, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 15.11.2016; Ogledov: 1875; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

7.
Problematika in vpliv odpadkov v vesolju
Nejc Dežman, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča, namen: V vesolju se nabira vse več vesoljskih odpadkov, za katere je krivo nepremišljeno raziskovanje vesolja. Zaradi velike količine odpadkov so se pojavile zamisli, da bi vesolje očistili. Namen diplomskega dela je bil predstaviti problematiko in vpliv odpadkov v vesolju. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo kvalitativno metodologijo in deskriptivno metodo. Vključili smo metodo analize in metodo sinteze strokovne in znanstvene literature s področja problematike in vpliva odpadkov v vesolju. Literaturo smo iskali v slovenskem in angleškem jeziku. Uporabili smo literaturo, ki je dostopna s polnim besedilo in stara največ do deset let. Rezultati: V diplomskem delu smo dosegli vse zastavljene cilje. Opisali smo vesolje in vesoljske odpadke. Predstavili problematiko odpadkov v vesolju in opisali osnove nuklearnega pogona ter vesoljske fizike. Odgovorili smo na raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da se vesoljski odpadki vrnejo na Zemljo ter so lahko v vesolju par mesecev ali več sto let. Prav tako smo ugotovili, da vesoljski odpadki negativno vplivajo na potovanja in bivanja v atmosferi. Ovrgli smo hipotezo, da ne obstaja razlika med vplivom manjših in večjih vesoljskih odpadkov na Zemljo. Diskusija in zaključek: Nepremišljeno raziskovanje je povzročilo vesoljske odpadke. V zadnjih desetletjih smo Zemljeno orbito zapolnili z vesoljskimi odpadki do skrajnosti. Začeti moramo bolj premišljeno raziskovati vesolje in zmanjšati vnos novih vesoljskih odpadkov.
Ključne besede: Vesolje, vesoljski odpadki, Zemlja, vesoljska fizika, nuklearni pogon.
Objavljeno v DKUM: 04.10.2016; Ogledov: 1865; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

8.
SPREMEMBE HEMODINAMIČNIH PARAMETROV MED SIMULACIJO VESOLJSKEGA POLETA IZ MARSA NA ZEMLJO
Patric Rajšp, 2016, diplomsko delo

Opis: Uvod: Za poglobljeno razumevanje delovanja kardiovaskularnega sistema v ekstremnih pogojih smo v simulacijskem okolju simulirali umetno gravitacijo Marsa, Zemlje in vesolja. Različni nakloni simulirajo različne umetne gravitacije, gravitacijo Marsa (20° naklon glede na vodoravno lego), ničelno gravitacijo (-6° naklon od vodoravne lege, glava navzdol) in gravitacijo Zemlje (80° naklon). Med raziskavo smo spremljali različne hemodinamske parametre in opazovali njihove spremembe. Metode: Izvedli smo kvantitativno študijo, ki je vključila 4 zdrave prostovoljce. Namestili smo jih v nagibno mizo ter s spremembo naklona na -6°, 20° in 80° glede na horizontalno lego spremljali hemodinamski odziv. Ocenjevali smo frekvenco srca (HR), sistolični krvni tlak (SBP), srednji arterijski tlak (MAP), diastolični krvni tlak (DBP), minutni iztis srca (CO), sistemsko upornost ožilja (TPR) in variabilnost srčne frekvence (HRV). Rezultati: Frekvenca srca (HR) je največji porast dosegla ob simulaciji gravitacije Zemlje povprečnih 83±12 utripov na minuto; iz področja vesolja se je frekvenca srca dvignila za 19% (p<0,05). Sistolični krvni tlak (SBP) je najnižjo vrednost dosegel na območju ničelne gravitacije povprečnih 98±12 mmHg in najvišjo pri naklonu 80°, in sicer 124±10mmHg(p<0,05). Srednji arterijski tak (MAP) je v simuliranem gravitacijskem okolju Marsa znašal 88±8 mmHg, nakar je se je ob spremembi naklona na -6° znižal za 20 % (p<0,05). Diastolični krvni tlak (DBP) je najnižje vrednosti dosegal na območju simulirane ničelne gravitacije 53±10 mmHg in najvišjo na območju Zemlje 87±9 mmHg (p<0,05). Minutni iztis srca (CO) je bil skozi vsa tri simulirana okolja od vseh parametrov najbolj konstanten s standardnim odklonom okrog 1 l/min (p<0,05). Sistemska upornost ožilja (TPR) je najnižjo vrednost dosegla na -6° naklonu, in sicer 833±191 dyn·s·cm-5in najvišjo na 80° naklonu, in sicer 1302±267 dyn·s·cm-5(p<0,05). Diskusija in zaključek: Sprememba simuliranih območji vpliva na spremembo hemodinamski parametrov, poznavanje sprememb omogoča delovanje v smeri povečane varnosti ljudi, ki so v območjih s spremenjeno gravitacijsko silo.
Ključne besede: Hemodinamični, Mars, Zemlja, Vesolje, umetna, gravitacija, Hrv, vesoljski, polet, obtočila, srce, ožilje, krvi, tlak
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 1401; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

9.
Smrt in bolečina v poeziji Alojza Gradnika
Janja Hleb, 2016, diplomsko delo

Opis: Smrt in bolečina sta poglavitni besedi, ki ju skozi diplomsko delo največkrat omenimo. Zakaj je ravno smrt tista vodilna beseda Gradnikove lirike? In zakaj je bolečina, katere pravi izraz pesnik neomahljivo išče, tako neizpodbitni del njega, da se šele skoznjo ovrednotijo Gradnikova najpomembnejša dela? Kljub splošni opredelitvi, da Alojz Gradnik velja za izrazito pesimističnega pesnika, pa sama menim, da ga pesimizem ne opredeljuje do te mere, da bi bil poznan zgolj po njem ali vsaj ne v prvi vrsti. Njegova smrt in njegova bolečina sta prepredeni v celoto nežnih, niansiranih in barvitih besed, ki te ganejo od znotraj. Kakor ladja te zanese njegova poezija, ki je melanholična, kajti neizživeta mladost ostaja v preteklosti, a ne tone v pozabo; ki je neutrudljivo boleča, kajti bolečine se ne vidi konca; in je globoka, kajti resnično prihaja iz globočin ranjenega srca. Zato je poezija težka in za vrednotenje potrebuje dovzetnega bralca, ki v bolečini ne kloni, ampak jo sprejme, in ki sam razume življenje kakor pot, na kateri je vsak dan vedno znova in znova za vselej izgubljen, zato pa končni cilj poti toliko bolj mističen. Prepričana sem, da je poezija Alojza Gradnika daleč od tega, da bi jo vrednotili zgolj s pesimizmom, pa vendar brez pesimizma ne bi bila, kar je – lepota.
Ključne besede: Alojz Gradnik, smrt, bolečina, trpljenje, hrepenenje, ljubezen, obup, rod, zemlja, Arthur Schopenhauer, filozofija, ideal večnega miru, odrešitev od bivanja.
Objavljeno v DKUM: 27.07.2016; Ogledov: 1987; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (642,59 KB)

10.
Odzivne funkcije in toplotni vpliv različnih konfiguracij vertikalnih toplotnih prenosnikov v vrtini v sistemih zemeljskih toplotnih črpalk
Metka Pešl, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je temeljni poudarek na treh različnih konfiguracijah vrtin za katere so prikazane grafične primerjave g-funkcij, ki so izračunane z analitičnim modelom končnega črtnega vira in določene z numeričnim modelom Eskilsona. Rezultati kažejo, da analitična rešitev sledi zelo dobro numeričnim rezultatom. Predstavljena je tudi študija, kako se temperatura zemlje s časom spreminja v primeru različnih konfiguracij vrtin, če toploto odvajamo iz zemlje (ogrevanje) in če toploto dovajamo v zemljo (hlajenje). Rezultati kažejo, da je sprememba temperaturnega polja odvisna od razdalje med vrtinami. Toplotni vpliv med vrtinami je skoraj neopazen v začetku delovanja sistema s toplotno črpalko, vendar pa s časom postaja vse večji, dokler se ne doseže stacionarno stanje. Toplotni vpliv med vrtinami pada z naraščajočo razdaljo med njimi in je zanemarljiv, če je razdalja med vrtinami večja od dolžine vrtine. Na koncu magistrskega dela je za primer enodružinske hiše izvedeno dimenzioniranje toplotne črpalke, ki omogoča ogrevanje, hlajene in pripravo tople sanitarne vode. Vir toplote je zemlja z vertikalnima toplotnima prenosnikoma v vrtini. Vračilna doba naložbe je 13,7 leta.
Ključne besede: geotermalna energija, toplotna črpalka zemlja/voda, vertikalni toplotni prenosnik v vrtini, temperaturno polje, brezdimenzijske temperaturne odzivne g-funkcije
Objavljeno v DKUM: 25.07.2016; Ogledov: 1493; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

Iskanje izvedeno v 0.96 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici