1. Policijsko nasilje nad temnopoltim prebivalstvom v ZDA : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostLaura Walker, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko policijskega nasilja nad temnopoltimi osebami v Združenih državah Amerike, ki je globoko zakoreninjena v zgodovinskih, socialnih in institucionalnih neenakostih med ameriškim prebivalstvom.
Namen diplomskega dela je raziskati razsežnost tega pojava ter odgovoriti na raziskovalna vprašanja naloge, kot so:
• pomen zgodovinskega vpliva zakoreninjenega rasizma,
• vloga stereotipov, rasne pristranskosti, dehumanizacije, rasnega profiliranja in institucionalnega rasizma,
• vpliv izobraževanja, usposabljanja in policijske kulture na preprečevanje nasilja.
Delo je teoretične narave in temelji na analizi člankov, raziskav in statističnih podatkov ter zajema tudi analizo primera Georgea Floyda.
Rezultati raziskave kažejo, da so temnopolte osebe v ZDA nesorazmerno pogosto žrtve policijskega nasilja zaradi kombinacije zgodovinskih in rasnih predsodkov, pomanjkanja ustreznega nadzora ter sistemske diskriminacije. Posledice takega nasilja zajemajo psihološke travme diskriminiranih skupnosti ter povečanje družbenih nemirov.
V zaključku diplomsko delo poudarja pomembnost reforme policijskih praks, vključno z obveznimi izobraževanji o rasni občutljivosti, večjo preglednost in odgovornost policije ter vključevanje skupnosti. Delo prispeva k razumevanju vzrokov in posledic policijskega nasilja nad temnopoltimi v ZDA ter vključuje predloge za izboljšanje stanja in zmanjšanje neenakosti.
Ključne besede: policijsko nasilje, sistemski rasizem, nasilje nad temnopoltimi, diskriminacija, Združene države Amerike, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 39
 Celotno besedilo (2,32 MB) |
2. Ženski zapori: primerjava izbranih držav (ZDA, Kanada, Japonska in Nova Zelandija) : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMonika Lepoša, 2025, diplomsko delo Opis: Večino zaporske populacije v vseh državah predstavljajo moški, vendar se število zaprtih žensk v zadnjem obdobju viša hitreje kot pri moških. Ženske so v zaporskih sistemih obravnavane drugače, kar izhaja iz razlik v demografiji, resnosti storjenega kaznivega dejanja ter prepričanja, da so bolj dojemljive za rehabilitacijo. Kljub temu, da so pred zakonom v večini demokratičnih držav obravnavane enako kot moški, pa imajo specifične zdravstvene, higienske in psihološke potrebe, pogosto so bile žrtve zlorab ali pa trpijo zaradi odvisnosti. Posledično morajo zapori zagotavljati ustrezne terapevtske programe za zapornice. Zaključno delo se osredotoča na primerjavo ženskih zaporov v Združenih državah Amerike (ZDA), Kanadi, na Japonskem in Novi Zelandiji. Med izbranimi državami obstajajo razlike v prostorskih razmerah, samih pogojih za prestajanje kazni, kot tudi obravnavi zapornic. Vse države se soočajo s prezasedenostjo zaporov, slabimi pogoji za zapornice ter omejenim dostopom do tretmajskih programov, čeprav je rehabilitacija prepoznana kot ključen dejavnik za zmanjšanje povratništva. ZDA izstopa po neprimernih pogojih za zapornice, omejenih rehabilitacijskih možnostih in izrazitih rasnih neenakostih. Kanada večji poudarek daje na rehabilitacijo in pravice zapornic, vendar ostajajo izzivi pri obravnavi domorodnih žensk. Nova Zelandija vključuje kulturno občutljive pristope, vendar se sooča s sistemskim rasizmom, saj Maorke predstavljajo nesorazmerno visok delež zaporske populacije. Na Japonskem je poudarek na reintegraciji, a omejen dostop do oskrbe in močna socialna stigma otežujeta vrnitev zapornic v družbo. V zaključku izpostavljamo nujnost reform, ki bi ženskam v zaporih omogočile bolj humano in celostno obravnavo, izboljšanje življenjskih pogojev, dostop do zdravstvene oskrbe in tretmajskih programov s ciljem uspešne reintegracije in zmanjšanja povratništva.
Ključne besede: ženski zapori, zapornice, zaporna kazen, Združene države Amerike, Kanada, Japonska, Nova Zelandija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 85
Celotno besedilo (1,90 MB) |
3. Vloga javnega sektorja v gospodarstvu skozi čas: primerjalna analiza med državami članicami EU, Veliko Britanijo in ZDATjaša Koisek, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo analizira razvoj in vlogo javnega sektorja v gospodarstvu v obdobju od leta 2000 do 2023. Delo se osredotoča na vlogo javnega sektorja v gospodarstvu in na primerjalno analizo med državami članicami EU, Veliko Britanijo oziroma Združenim kraljestvom in Združenimi državami Amerike. Cilj raziskave je pregledati napredek javnega sektorja ter njegov vpliv na gospodarsko rast, razvoj in stabilnost. Raziskava temelji na analizi sekundarnih virov, vključno z znanstveno literaturo, statističnimi podatki in poročili relevantnih institucij.
V teoretičnem delu naloga obravnava definicijo javnega sektorja, njegov pomen, strukturo, zgodovino in teoretične perspektive o njegovi vlogi. V empiričnem delu pa naloga analizira različne kazalnike, ki merijo lastnosti in učinkovitost javnega sektorja. Empirični del vsebuje analizo različnih spremenljivk oziroma kazalcev lastnosti javnega sektorja, kot so delež sektorja države v BDP, dolg sektorja države, zaposlenost v javnem sektorju ter javnofinančni primanjkljaj in izdatki za izbrana leta v obdobju od 2000 do 2023.
V nalogi primerjamo javne sektorje različnih držav ter se osredotočamo na njihove razlike in podobnosti. Zlasti preučujemo, kako je javni sektor v obravnavanem obdobju vplival na gospodarsko uspešnost, stabilnost in odzivanje na gospodarske krize ter druge večje izzive. Na podlagi ugotovitev diplomsko delo prikazuje, kateri ključni dejavniki vplivajo na uspešnost in učinkovitost javnega sektorja v različnih državah.
Ključne besede: javni sektor, gospodarstvo, primerjalna analiza, Evropska unija, Združene države Amerike
Objavljeno v DKUM: 16.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,12 MB) |
4. Zgodovinski razvoj zaporov v Združenih državah Amerike : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostKaja Letnar, 2024, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu je predstavljen zgodovinski razvoj zaporov v Združenih državah Amerike. V prvem delu diplomske naloge je opisan zgodovinski razvoj zaporov, v drugem delu pa je predstavljena sodobna organizacija in usmeritev v ameriškem zaporskem sistemu. Pregled literature temelji na analizi sekundarnih virov v obliki znanstvenih in strokovnih del. Na ameriški kontinent je zamisel o zaporih in prisilnih delavnicah prišla iz Anglije. Začetki zaporov so predstavljale »korekcijske hiše«, konec 18. stoletja pa je zapor postal eden izmed oblik kaznovanja zločincev. Čez slabo stoletje se je razširila ideja, da se čista retribucija zamenja z rehabilitacijo obsojencev, ki naj bi jo dosegli med izvrševanjem kazni odvzema prostosti. Skozi zgodovino so se na ameriškem kontinentu razvijali različni sistemi kaznovanja, in sicer pensilvanski, auburnski ter progresivni sistem, ki je mešanica celičnega in skupnega prestajanja kazni. Zaradi stališča javnosti so se pojavili zasebni zapori, cilj pa ni bila več rehabilitacija obsojencev, temveč kaznovanje (onesposobitev). Ugotovljeno je bilo, da se je zaporski sistem skozi zgodovino na ameriškem ozemlju zelo spreminjal. Imeli so različne kazni, oblike zapiranja in namene kaznovanja. Imajo bogato zgodovino, skozi katero se je oblikoval unikaten sistem, ki obstaja še danes in se sooča s številnimi težavami, ki obsegajo razširjenost nasilja, prezasedenost in visok delež povratnikov.
Ključne besede: zapori, razvoj, Združene države Amerike, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,20 MB) |
5. Primerjava uporabe strelnega orožja kot prisilnega sredstva med Slovenijo in Združenimi državami Amerike : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKiti Skočir, 2024, diplomsko delo Opis: Strelno orožje je že v preteklosti predstavljalo moč in oblast, danes pa si je pridobilo novo razsežnost kot sredstvo prisilnega ukrepa. Gre za najhujše prisilno sredstvo, ki ga uporablja policija, saj posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, posledice njegove uporabe pa so lahko hude telesne poškodbe ali celo smrt. V Sloveniji so pogoji in postopki dobro opredeljeni v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, dodatno pa še v Pravilniku o policijskih pooblastilih. Zakonsko je uporaba tako natančno in strogo določena, da obstaja majhna možnost nezakonitega poseganja v človekove pravice pri sami uporabi. Na drugi strani v Združenih državah Amerike temu ni tako. Zakonsko je tam uporaba zelo pomanjkljivo določena. Okvirno jo urejata Ustava ZDA in Bill of Rights, ki določata minimalne pogoje uporabe. Podrobneje bi to morala urejati vsaka Zvezna država posebej, s tem bi se uporaba poostrila in bi bile številke vsakdanje uporabe strelnega orožja kot prisilnega sredstva občutno manjše. Ker pa to ni tako in nekatare države niti nimajo zakonodaje na tem področju, številke uporabe vsak dan naraščajo, posledično pa tudi število žrtev. Če državi primerjamo na tem področju, takoj opazimo da ima Slovenija vsekakor strožje pogoje uporabe in s tem varuje pravico do življenja, posledično je število primerov uporabe minimalno. V ZDA je kot posledica pomankljive zakonodaje, poleg velike uporabe strelnega orožja, še problem rasizma. Policisti imajo namreč odprte možnosti pri sami uporabi orožja, in ker je njihov glavni pogoj uporabe: »če obstaja sum«, je večinoma žrtev temnopoltih, saj veliko belopoltih policistov v temnopoltih ljudeh takoj vidi storilca kaznivega dejanja. To potrjuje tudi statistika.
Ključne besede: prisilna sredstva, strelno orožje, policija, zakonodaja, Slovenija, Združene države Amerike, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 40
Celotno besedilo (793,81 KB) |
6. Inflacijska pričakovanja v Združenih državah AmerikeMikhail Petrov, 2024, diplomsko delo Opis: Pričakovanja v gospodarstvu imajo moč vpliva na prihodnje stanje ekonomije. Inflacijska pričakovanja so še zlasti pomembna, saj se nanašajo na temeljno problematiko v ekonomiji, ki je inflacija. Diplomsko delo predstavlja vpliv inflacijskih pričakovanj na potrošniško vedenje, investicijske odločitve ter na oblikovanje in izvajanje denarne politike zveznih rezervnih bank v ZDA. Poseben poudarek je namenjen vplivu pandemije covid-19 na spremembe v kratkoročnih in dolgoročnih inflacijskih pričakovanjih.
Na osnovi podatkov med leti 2013 in 2024 smo analizirali nihanja ravni pričakovanj pred, med in po pandemiji, pri čemer smo upoštevali demografske spremenljivke, kot so starost, dohodek in izobrazba. Predstavili smo razmerje med dejansko inflacijo in inflacijskimi pričakovanji ter analizirali posledice gospodarskega šoka v tekočem obdobju. Za učinkovito delovanje in višanje odpornosti gospodarstva, morajo oblikovalci gospodarskih politik ne le ohranjati stabilno inflacijsko stopnjo, ampak vzdrževati optimistična pričakovanja med potrošniki.
Ključne besede: inflacija, merjenje pričakovanj, pandemija covida-19, pričakovanje, Združene države Amerike
Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 69; Prenosov: 65
Celotno besedilo (932,33 KB) |
7. Zaposlitvena pričakovanja v Združenih državah AmerikeŠpela Božićev, 2024, diplomsko delo Opis: Pričakovanja v ekonomiji se nanašajo na napovedi ali poglede, ki jih imajo odločevalci glede prihodnjih cen, prodaje, dohodkov, davkov ali drugih ključnih spremenljivk. Pomembnost pričakovanj izhaja iz njihovega pogosto velikega vpliva na trenutne odločitve podjetij in gospodinjstev, kar posledično vpliva na trenutne cene in splošno raven gospodarske aktivnosti. Zaposlitvena pričakovanja vključujejo napovedi o razpoložljivosti delovnih mest, rasti plač, stopnji brezposelnosti in drugih ključnih dejavnikih, povezanih z zaposlovanjem. Za merjenje zaposlitvenih pričakovanj se uporabljajo anketni podatki, gospodarski kazalniki in sestavljeni indeksi. V diplomskem delu smo se osredotočili na anketne podatke s spletne strani Zvezne rezervne banke v New Yorku. Za lažje razumevanje zaposlitvenih pričakovanj v ZDA smo najprej obravnavali zaposlovanje v ZDA, analizirali stopnjo zaposlenosti in brezposelnosti ter obravnavali vzroke in posledice močnega nihanja stopnje zaposlenosti od leta 2020 naprej.
Dejavniki, ki so imeli največji vpliv na zaposlitvena pričakovanja v ZDA po letu 2020, so bili pandemija covida-19, recesija, tehnološki razvoj in politična trenja, ki so s seboj prinesla ogromno negotovosti. Začelo se je množično ustavljanje delovanja podjetij, prilagajanje na ekstremne razmere, zastoji v dobavnih verigah, ki so povzročili visoko stopnjo kratkoročnega psihološkega stresa med potrošniki, ki so iskali zaposlitev. Učinki pandemije covida-19 na zaposlovanje in posledično na zaposlitvena pričakovanja niso bili zaznani enako med demografskimi skupinami. Gospodarske posledice pandemije so močno prizadele starejše ameriške potrošnike, saj so mnoge predčasno odpustili ali pa so sami zapustili službo in se predčasno upokojili. Stopnja odpovedi se je leta 2020 zaradi negotovosti upočasnila, saj so delavci v večjem številu vztrajali pri svojih delovnih mestih. Ta premor je bil kratkotrajen. Leta 2021, ko so bili poslani čeki za spodbude in se je negotovost nekoliko zmanjšala, je delo zapustilo rekordno število delavcev, kar je povzročilo tako imenovano veliko odpoved. Stopnja negotovosti zaposlitve, ki še naprej vpliva na porabo gospodinjstev, je pomembna za določitev efektivnosti gospodarskega okrevanja po koncu pandemije.
Ključne besede: pandemija covida-19, pričakovanje, zaposlovanje, Združene države Amerike
Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 62; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,60 MB) |
8. Privlačnost Združenih držav Amerike kot študijske destinacije za mednarodne študenteHana Sodin, 2024, diplomsko delo Opis: V zadnjih letih je ZDA postala ena izmed najbolj iskanih destinacij za študij, kar se odraža v naraščajočem številu mednarodnih študentov, ki se odločajo za izobraževanje v tej državi. Mednarodni študenti pogosto iščejo priložnosti za pridobitev znanja in veščin, ki jih lahko uporabijo v svoji karieri, kar ZDA zagotavljajo s široko paleto programov ter specializacij. Poleg tega so kulturne izkušnje, ki jih študenti pridobijo med študijem v ZDA, prav tako pomemben dejavnik, saj omogočajo spoznavanje različnih kultur in načinov življenja, kar obogati njihovo osebno ter profesionalno rast. Študij v ZDA lahko ponuja priložnost za pridobitev kakovostnega izobraževanja na svetovno priznanih univerzah, možnosti za štipendije, dostop do pripravništev in boljše možnosti za zaslužek. Te prednosti ZDA uvrščajo med najbolj privlačne študijske destinacije na svetu. Kljub temu pa se mednarodni študentje soočajo z nekaterimi izzivi, kot so visoki stroški študija, zapletene priseljenske politike in pomanjkanje ustrezne podpore s strani izobraževalnih institucij. Visoki stroški študija in življenjski stroški lahko predstavljajo oviro za mnoge, kar vodi do finančnega stresa ter skrbi. Poleg tega so lahko zapletene priseljenske politike in postopki pridobivanja vizumov zmedeni ter dolgotrajni, kar dodatno otežuje proces selitve in prilagajanja na novo okolje. Ugotovili smo tudi, da je jezikovna ovira pomemben dejavnik, ki vpliva na akademsko uspešnost in socialno integracijo mednarodnih študentov. Na podlagi analize smo oblikovali priporočila oblikovalcem politike za izboljšanje podpore mednarodnim študentom v ZDA. Izobraževalne institucije bi morale povečati dostopnost informacij o študijskih programih, štipendijah in drugih priložnostih, kar bi olajšalo odločanje o študiju v ZDA. Poleg tega bi bilo koristno razviti programe za izboljšanje jezikovnih veščin, ki bi študentom pomagali premagati jezikovne ovire in izboljšati njihovo akademsko uspešnost. Okrepitev socialne in čustvene podpore bi prav tako pripomogla k lažjemu prilagajanju na novo okolje. Z nadaljnjim izboljševanjem teh podpornih mehanizmov lahko ZDA še naprej ohranjajo svojo privlačnost kot študijska destinacija in omogočijo mednarodnim študentom, da kar najbolje izkoristijo svoje izobraževalne priložnosti.
Ključne besede: mednarodni študenti, študijske destinacije, Združene države Amerike, mobilnost študentov, visokošolsko izobraževanje, privlačnost študija.
Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 59; Prenosov: 55
Celotno besedilo (603,66 KB) |
9. Pregled nad trenutnim razvojem avtomobilov z gorivnimi celicami in polnilnic za vozila na vodik : diplomsko deloValentina Drešček, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na pregled nad trenutnim razvojem električnih avtomobilov z gorivnimi celicami in s tem povezane polnilne infrastrukture. Predstavili smo problematiko onesnaževanja okolja zaradi transporta, opisali načine pridobivanja vodika in razložili, kako deluje tehnologija gorivnih celic. Navedli smo tudi primere znanstvenih člankov, v katerih so avtorji raziskali, kako družba sprejema uvajanje električnih vozil z gorivnimi celicami in polnilnic za vozila na vodik. V praktičnem delu diplomskega dela smo prikazali število električnih osebnih avtomobilov z gorivnimi celicami in polnilnic za vozila na vodik v letih 2017 in 2022, in sicer za države Evropske unije, Združene države Amerike, Japonsko, Južno Korejo in Kitajsko, primerjali smo lastnosti električnih avtomobilov z gorivnimi celicami in baterijskih električnih avtomobilov ter stroške porabe goriva za obe vozili na 100 kilometrov. Predstavili smo tudi primere subvencij, spodbud, ki jih države uvajajo, da bi spodbudile nakup električnih avtomobilov z gorivnimi celicami. S pomočjo raziskave smo prišli do ugotovitve, da je največji porast električnih avtomobilov z gorivnimi celicami med primerjanimi državami sveta imela Južna Koreja, največji porast polnilnic pa je imela Kitajska. Glavna prednost izbranega električnega avtomobila z gorivnimi celicami v primerjavi z baterijskim električnim vozilom je daljši domet in hitrejše polnjenje. Najpogostejše spodbude držav pa zajemajo davčne olajšave, subvencije ipd.
Ključne besede: električni avtomobili z gorivnimi celicami, polnilnice, Evropska unija, Azija, Združene države Amerike
Objavljeno v DKUM: 13.06.2024; Ogledov: 201; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1007,36 KB) |
10. Dostop do tajnih podatkov v zvezi NATO in EU ter v izbranih tujih zakonodajahJanez Žirovnik, 2005, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: tajni podatki, varnostno preverjanje, NATO, Evropska unija, EU, Združene države Amerike, Slovenija, zakonodaja, mednarodni sporazumi
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 192; Prenosov: 11
Celotno besedilo (228,67 KB) |
