| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 38
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava nekaterih morfoloških in fizioloških značilnosti specialne enote slovenske policije in ameriške specialne enote S.W.A.T.
Jožef Šimenko, Milan Čoh, Branko Škof, Bojan Zorec, Radoje Milić, 2014, kratki znanstveni prispevek

Opis: Namen prispevka: Predstaviti morfološke značilnosti specialne enote slovenske policije in jih primerjati s specialno enoto ameriške policije Special Weapons and Tactics (S.W.A.T.). Metode: V raziskavi je sodelovalo 17 policistov specialne enote Generalne policijske uprave. Izmerili smo sledeče spremenljivke: telesno težo (AT), telesno višino (AV), indeks telesne teže (BMI, kg/m2), pusto telesno maso (LBM, kg), delež maščobne mase (%), delež absolutne maščobne mase (kg) in maksimalno aerobno kapaciteto (VO2max, ml/kg/min). Podatke smo primerjali z raziskavo, ki jo je opravil Dawes (2011) na pripadnikih specialne enote S.W.A.T. Ugotovitve: Pripadniki specialne enote slovenske policije so značilno mlajši (ASdiff 6,49 leta, 95 % CI 2,62–10,38), lažji (ASdiff 10,57 kg, 95 % CI 4,03–17,11), imajo manjši indeks telesne mase (ASdiff 3,87 kg/m2, 95 % CI 2,24–5,50) in premorejo večjo maksimalno aerobno kapaciteto (ASdiff 12,54 ml/kg/min, 95 % CI 10,67–14,41) od specialne enote S.W.A.T. Pomembno se razlikujejo v maksimalni aerobni kapaciteti (SLO 57,9 ± 3,35 ml/kg/min; S.W.A.T. 45,36 ± 1,72 ml/kg/min), katera je pri pripadnikih specialne enote slovenske policije v povprečju večja za 12,54 ml/ kg/min. Ta rezultat nakazuje na kakovostnejšo telesno pripravljenost slovenskih pripadnikov specialne enote. Omejitve/uporabnost raziskave V raziskavi, ki jo je opravil Dawes (2011), so podatek za VO2max pridobili s posredno oceno rezultata teka na 1,5 milje po normativih, ki jih predstavlja Cooper Single Fitness Norms (CSFN). Pomembno omejitev predstavlja tudi zaposlitvena struktura specialnih enot, saj so naši pripadniki polno zaposleni v svoji enoti, enota, s katero smo primerjali podatke, pa nima statusa polno zaposlene specialne enote. Omejitev predstavlja tudi pomanjkanje strokovnih člankov na temo morfologije in predvsem telesne pripravljenosti specialnih enot policije. Praktična uporabnost: Rezultati in primerjave potrjujejo ustreznost selekcijskega postopka in kinezioloških programov, ki jih uporabljajo poveljujoči v specialni enoti slovenske policije in so povsem primerljivi, v nekaterih kazalcih celo boljši, z/od programov tujih specialnih policijskih enot. Izvirnost/pomembnost prispevka: Rezultati študije nakazujejo odlično telesno pripravljenost pripadnikov slovenske specialne enote v primerjavi s pripadniki tujih specialnih enot. Ti predstavljajo izhodišče za nadaljnje raziskave in predstavljajo splošen opis stanja pripadnikov specialne enote slovenske policije.
Ključne besede: morfologija, fiziološke značilnosti, policija, specialne enote, primerjave, Slovenija, Združene države Amerike
Objavljeno: 29.04.2020; Ogledov: 147; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (342,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Protekcionizem v mednarodni menjavi na primeru trgovinskih ukrepov Združenih držav Amerike in Kitajske
Marko Krajnc, 2019, diplomsko delo

Opis: Carine in drugi ukrepi, ki neposredno vplivajo na potek trgovinske menjave med državami, so že od nekdaj orodje, s katerim lahko države manipulirajo potek trgovine in zasledujejo lastne trgovinske cilje. Vzrok za ustanovitev trgovinskih inštitucij in podpisovanje trgovinskih sporazumov, je bila želja omogočiti svetovni trgovini karseda prost pretok blaga in storitev. In ravno te inštitucije, skupaj s podpisanimi trgovinskimi sporazumi so omogočile razcvet in razširitev trgovinske menjave med svetovnimi državami, kar je gospodarstvom omogočilo višjo rast in hitrejši napredek. Posledično je težko razumljivo, da se države danes kljub razvoju, ki ga je prinesla prosta trgovina, odločajo za omejevalne trgovinske ukrepe, ki pretok blaga in storitev ovirajo ali v celoti zaustavijo. Carinske in necarinske omejitve, ki sta se jih poslužili Združene države Amerike in Kitajska, so močno pretresle svetovno trgovino, saj zaradi njune velikosti in moči, lahko že majhne spremembe oziroma odločitve povzročijo velike posledice. V diplomskem projektu smo želeli ugotoviti vzroke in vrste omejitev, ki sta se jih državi odločili uvesti in posledice, ki jih je trgovinski spor prinesel, ter tudi na koga so oziroma bodo le te imele največji vpliv. Ugotovili in opisali smo, kako so ukrepi v povezavi z drugimi dejavniki, kot so ohlajanje svetovnega gospodarstva, sprememba monetarnih politik, višji stroški proizvodnje itd. vplivali na spremembo dobavnih verig podjetij, investicij, bruto družbenega proizvoda, upravljanje bank in določenih sektorjev gospodarstva.
Ključne besede: Združene države Amerike, Kitajska, protekcionizem, protekcionistični ukrepi, trgovinska menjava
Objavljeno: 11.12.2019; Ogledov: 392; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (746,91 KB)

3.
Pridobitev državljanstva - Slovenija in Združene države Amerike
Andreja Kapun, 2019, diplomsko delo

Opis: Pravica do državljanstva je ena najpomembnejših temeljnih človekovih pravic, lahko bi rekli tudi »pravica imeti pravice«, ki je zagotovljena že s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah. Kot taka je temelj za ostale politične, socialne, ekonomske in državljanske pravice, ki iz nje izhajajo. Države pa se lahko same suvereno odločijo komu in pod katerimi pogoji jo bodo podelile. Večina držav tako podeljuje državljanstvo bodisi po načelu »ius sanguinis« (pridobitev državljanstva po rodu) ali »ius soli« (pridobitev državljanstva po kraju rojstva). V diplomskem delu sem primerjala obe ureditvi na primeru Slovenije, kot predstavnice načela ius sanguinis in Združenih držav Amerike, kot predstavnice načela ius soli. Z analizo obeh bom poskušala sklepati na prednosti in slabosti ureditve pridobitve državljanstva, uveljavljene v obeh državah.
Ključne besede: državljanstvo, pridobitev državljanstva, Slovenija, Združene države Amerike, ius sanguinis, ius soli, predpisi
Objavljeno: 18.11.2019; Ogledov: 286; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

4.
Jedrski dialog med ZDA in Severno Korejo
Nejka Štimulak, 2019, diplomsko delo

Opis: Jedrsko orožje je glavni razlog za obstoj atomskega vohunjenja ter vir sporov med nekaterimi državami. Z začetkom raziskav Američanov, kako izdelati atomsko bombo, je zanimanje za le-to pokazala tudi Sovjetska zveza. A, da bi si delo nekoliko olajšala ter pridobila kar nekaj let, je Sovjetska zveza podatke o izgradnji atomske bombe pridobila z vohunjenjem. Atomskim vohunom prodor v notranjost projekta izgradnje atomske bombe ni predstavljal večjih težav, saj so obveščevalno-varnostne službe tedaj imele zelo pomankljivo varovanje tajnih podatkov. Tako so Klaus Fuchs, Kim Philby, Ethel in Julius Rosenberg in dr. Allan Nunn May pričeli Sovjetom izdajti informacije o atomski bombi, ki naj bi bile tajne. Preden so jim na sled prišle obveščevalno-varnostne službe, so bile kritične informacije že izdane. Površno preverjanje zaposlenih s strani obveščevalcev je kasneje pripeljalo do jedrskih sporov, saj je vedno več držav želelo posedovati jedrsko orožje. Tako se je pričelo tudi slabšanje odnosov med ZDA in Sverno Korejo v času hladne vojne. Zamera med državama je bila sprva zaradi delitve Severne Koreje in Južne Koreje med ZDA in Sovjetsko zvezo, nato pa je prerasla na jedrski spor, ko so obveščevalno-varnostne službe z daljšim opazovanjem odkrile jedrski reaktor Severne Koreje, kar je Američanom predstavljalo ogromno varnostno tveganje. ZDA so se zavezale k cilju odvzeti jedrsko orožje Severni Koreji, saj le-ta predstavlja resno varnostno grožnjo. Seveda se Severna Koreja jedrskemu orožju ne želi odpovedati, kar privede do medsebojnih konfliktov in provokacij. Veliko vlogo pri sporu med državama igra ameriška obveščevalna služba, saj so poleg izdelanih profilov voditelja Severne Koreje in njegovega vodstva vzpostavili tudi povezavo s tujimi obveščevalci za lažji nadzor nad jedrskim orožjem Severne Koreje. To predstavlja obveščevalcem določeno stopnjo zahtevnosti, saj je Severna Koreja strogo varovana država z omejenim dostopom do interneta. Kot je bilo ugotovljeno skozi diplomsko delo, jedrskemu sporu med ZDA in Severno Korejo še ni videti konca.
Ključne besede: diplomske naloge, obveščevalne službe, jedrsko orožje, Združene države Amerike, Severna Koreja, vohunjenje
Objavljeno: 09.04.2019; Ogledov: 472; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (424,88 KB)

5.
Razmerje med vlado in parlamentom po slovenski ureditvi in primeri interpelacij v 9. vladi Republike Slovenije
Saša Horvat, 2018, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Prvi del magistrske naloge zajema razlago ustavnih ureditev treh držav, Združenih držav Amerike, Francije in Slovenije, ter instrumente in institucije, podobne slovenski interpelaciji. Ustavne ureditve so vključene zaradi razumevanja razmerja med parlamentom in vlado, saj to igra ključno vlogo pri sprožitvi procesa interpelacije ter pri postavljanju poslanskih vprašanj. Interpelacija po slovenski ureditvi pomeni formalno vloženo pisno vprašanje skupine deset ali več poslancev z namenom, da bi odstavili bodisi ministra ali vlado. Interpelacija je orodje opozicije, da izpostavi trenutno oblast in jo postavi v položaj, kjer se mora javno zagovarjati. V ta kontekst so postavljeni primeri interpelacije v Sloveniji, ker so primer dejanskega nadzora parlamenta nad delovanjem vlade. Interpelacij se je v naši 26 let stari državi zgodilo kar nekaj, za magistrsko delo smo izbrali obdobje devete vlade Republike Slovenije, ki jo je vodil Borut Pahor. V času od novembra 2008 do februarja 2012 so se zgodile štiri interpelacije, ki so dober primer tega, kako je delovalo določeno ministrstvo v tistem obdobju, kakšen je bil sproten pritisk parlamenta na vlado in stališče opozicije do takratne oblasti. Z najprej opisanim razmerjem med parlamentom in vlado ter s primerjavo z drugimi državami smo pojasnili razmerje v slovenski ureditvi, nato pa s primeri interpelacije prikazali, kako to razmerje deluje v praksi.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE Združene države Amerike, kongres, predsednik države, razmerja, delitev oblasti, Francija, Slovenija, parlament, vlada, interpelacija
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 418; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

6.
7.
Prebivalstvo in poselitev Združenih držav Amerike
Hana Orešnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Združene države Amerike imajo danes dobrih tristo milijonov prebivalcev in so, za Kitajsko in Indijo, tretja najbolj naseljena država na svetu. Prebivalstvo ZDA je plod stalnega priseljevanja skozi stoletja, zaradi česar je demografska sestava prebivalstva danes zelo pestra. Po Kolumbovem odkritju kontinenta v 15. stoletju je sledilo množično priseljevanje. V različnih zgodovinskih obdobjih so se na kontinent priseljevale različne etnične skupine prebivalstva, ki so se naselile v zase značilne regije, odraz česar je danes prostorska razporeditev etničnih skupin. Največja etnična skupina so potomci prvih evropskih priseljencev, ki zastopajo belo raso, sledijo jim številčno čedalje večja skupina priseljencev iz Latinske Amerike, črno in azijsko prebivalstvo ter predstavniki ameriških domorodcev. Priseljevanje ljudi je še danes zastopano v veliki meri in tudi rast prebivalstva je v veliki meri pozitivna na račun priseljevanja. Ob prihodu v državo se večina priseljencev naseli v večja mesta, kjer so razmere za življenje lažje kot v ruralnih območjih. ZDA so visoko urbanizirana država, saj več kot osemdeset odstotkov prebivalstva živi v velikih mestih, med njimi so največja New York, Los Angeles in Chicago. Večina severnoameriških mest se nahaja ob obalah, zaradi česar so te najgosteje naseljene, medtem ko je osrednji del, z izjemo večjih mest, le redko poseljen. Mnoga urbana območja so se razvila v tako imenovane megalopolise, med katerimi je največji megalopolis na vzhodnoatlantski obali in zajema metropole New York, Washington, Boston in Filadelfijo. Začetna angleška dominanca je bila osrednjega pomena za razvoj kulture in jezika. Angleščina je danes uradni jezik, čeprav v zadnjih letih, zaradi vse večjega števila latinoameriških priseljencev, vse bolj v ospredje prihaja španski jezik.
Ključne besede: prebivalstvo, poselitev, migracije, črno prebivalstvo, Latinoameriško prebivalstvo, ameriški Indijanci, Združene države Amerike
Objavljeno: 01.02.2018; Ogledov: 3810; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (4,71 MB)

8.
Upadanje števila zapornikov v Združenih državah Amerike
Petra Mosetti, 2017, diplomsko delo

Opis: Združene države Amerike predstavljajo pomembno velesilo na različnih področjih. V zadnjem obdobju pa postaja vse bolj relevanten problem množičnega zapiranja, ki zadeva tisoče ljudi in uvršča ZDA, skupaj z Rusko federacijo in Kitajsko, med države z največjim številom zapornikov. Eskalacija zaporniške populacije se je začela v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja s poostritvijo politik in zakonodaje na področju kazenskega pravosodja. Kazenske politike so postale strožje, posledično pa se je povečalo število inkriminacij, ki so posredno zadevale manjšine; poostrile so se zaporne kazni, povečala so se sredstva organov pregona in razširile policijske operacije. Zapori so se začeli polniti, kar je povzročilo prenatrpanost zavodov in ustvarilo neprimerne življenjske razmere v njih. Kasneje, leta 2008, pa je začelo število zapornikov tako v zveznih kot državnih zavodih upadati. Razlogov za tovrsten pojav je sicer več, med najpomembnejše pa prištevamo spremembe v politiki kaznovanja in posredovanje raznih funkcionarjev, npr. bivšega ameriškega predsednika B. Obame, ki je z uvedbo reform in ustanavljanjem organizacij za pomoč zapornikom bistveno vplival na število zapornikov. Pri tem je treba omeniti tudi visoke stroške preživljanja prestopnikov in vzdrževanja zaporov. Nove politike se osredotočajo na same zapornike z uvajanjem alternativnih oblik kaznovanja, kot so na primer programi zdravljenja odvisnosti, elektronsko nadzorovanje in disciplinski centri. V prvem delu diplomske naloge predstavljam politični sistem ZDA s poudarkom na sodni praksi in zaporniškem sistemu, opredeljujem glavne pojme, povezane z zveznimi in državnimi zapori, ter predstavljam razlike med posameznimi ustanovami.
Ključne besede: zapori, zaporniki, Združene države Amerike, ZDA, diplomske naloge
Objavljeno: 11.09.2017; Ogledov: 530; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (815,65 KB)

9.
Dokazni postopek, primerjalnopravna ureditev kazenskega postopka Združenih držav Amerike in Republike Slovenije
Maja Šeruga, 2017, magistrsko delo

Opis: Dokazni postopek kot ena izmed faz kazenskega postopka je njegov pomemben del, saj so predstavljeni dokazi oziroma dokazna sredstva podlaga za kasnejšo odločitev v konkretni kazenski zadevi. Gre za psihološki proces, ki se giblje med določenimi stopnjami verjetnosti ter katerega namen je dognanje resnice. Resnico o obstoju pomembnega dejstva pa lahko pridobimo iz dokaznih sredstev. Namen dokaznega postopka je ugotovitev pravno pomembnih dejstev za zakonito sodbo. V kontinentalnih pravnih redih velja sodnik kot aktivni in pasivni subjekt postopka, kjer priskrbuje dokaze po uradni dolžnosti, medtem ko v anglo-ameriških sistemih te pristojnosti zbiranja dokazov ne poznajo. Preko zagovora in zaslišanja obdolženca, prič, izvedencev in listin pridemo do ugotovitve obstoja dejstev, ki kasneje služijo kot podlaga za odločitev sodišča. Vendar vsak dokaz tudi ni zakonito pridobljen, moramo se zavedati dejstva, da če sodišče želi priti do zakonite odločbe, jo mora pridobiti na podlagi zakonito pridobljenih dokazov. Torej nezakoniti dokazi ne smejo biti podlaga za odločanje o kazenski odgovornosti obdolženca. Ti nezakoniti dokazi so predmet ekskluzije ali izločitve dokaza iz kazenskega postopka, saj sodišče ne sme uporabiti zoper obdolženca neustavno ali nezakonito pridobljenih dokazov. Vendar vsako pravilo pozna določene izjeme, ki jih je razvila predvsem ameriška sodna praksa in jih kontinentalni pravni sistemi ne poznajo. Kadar pa do ekskluzije dokazov ne pride pravočasno, obstaja določena nevarnost psihološke okužbe sodišča z nezakonitimi dokazi in nevarnost odločanja o zadevi na podlagi teh nedovoljenih dokazov. Zato bo v nalogi predstavljen slovenski sistem, kot predstavnik kontinentalne skupine sistemov, in ameriški sistem, na podlagi teh dveh bodo podane razlike med enim in drugim. Čeprav v obeh sistemih prihaja do sodbe, še ne pomeni, da je sam potek postopka, kako je prišlo do te odločitve, enak v obeh sistemih.
Ključne besede: dokazni postopek, ekskluzija dokazov, nezakoniti dokazi, psihološka okužba, doktrina sadežev zastrupljenega drevesa, sodnik, Združene države Amerike, porota, argumentacija sodbe.
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 837; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

10.
Zasebni zapori
Žiga Šilih, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo prisotnost, pomembnost in značilnosti zasebnih zaporov v ZDA, ki so posledica turbulentnega zgodovinskega in sodobnega dogajanja na družbeno-socialnem, političnem in ustavnem področju. Prve inštitucije, ki bi jih lahko imenovali zapor, so se v Evropi pojavile v 16. stoletju, in so bile preprosto organizirane, slabo varovane in v veliki meri namenjene odrivu revnega prebivalstva od ostale družbe. Tekom stoletji pa je kazensko-pravosodni sistem doživel velike preobrate, dobil ogromno novih določil, zakonov ter raznovrstnih organizacij, kar ga je razvilo v ogromen konglomerat zahtevnih sistemov, osebja in predvsem nadvse visokih števil, ko govorimo o stroških. Napoved “vojne proti drogam” ni zmanjšala števila kaznivih dejanj in kriminalitete, ampak povzročila ravno nasprotno - začela množično inkarceracijo, ki jo ZDA in svet še nista poznala. Ravno množična inkarceracija v prejšnjem stoletju je bila razlog za ustanovitev zasebnih zaporov. Posebno pozornost namenjamo raziskavi razvoja penalnih inštitucij in kazenske zakonodaje, saj je brez oziranja v zgodovino nemogoče razumeti, kako in zakaj so se zasebni zapori razvili tako hitro in v tako neverjetno velikem obsegu. Zanima nas tudi primerjava privatnih zaporov ZDA, z javnimi (zveznimi in državnimi), saj so vendar del istega sistema in tako ves čas sovplivajo na njegov razvoj. Zanima nas delovanje zasebnih zaporov, njihova profitabilnost ter delo zasebnih podjetij, ki upravljajo zasebne zaporne inštitucije. Nenazadnje pa je analiza namenjena predstavitvi vpliva zasebnih korporacij na penalni sistem, človekove pravice, zakonodajo in politiko ZDA.
Ključne besede: zapori, zaporniški sistemi, zasebni zapori, Združene države Amerike, ZDA, diplomske naloge
Objavljeno: 16.03.2017; Ogledov: 893; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (803,25 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici