| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Trgovinska menjava in tuje neposredne investicije med evropsko unijo in združenimi državami amerike
Brina Slana, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo obravnavali ekonomske odnose med Evropsko unijo in Združenimi državami Ameriki. Osredotočili se bomo predvsem na mednarodno trgovino in tuje neposredne naložbe med njima. V uvodnih poglavjih bomo namenili pozornost podrobnejšemu opisu mednarodne trgovine in tujih neposrednih investicij. Kakšno vlogo imajo na svetovno ekonomijo v svetu in kako so se tokovi le teh skozi leta spreminjali. Osredotočili se bomo tudi na osnovne gospodarske dejavnike Evropske unije, uvoza in izvoza storitev in blaga ter tujih neposrednih naložb, ki jih Evropska unija uvaža, izvaža in vlaga v države po svetu. Prav tako bomo podrobneje opisali gospodarske dejavnike Združenih držav Ameriki in njihovo mednarodno trgovanje z različnimi državami sveta. V petem poglavju bomo namenili pozornost trgovinskemu sodelovanju med Evropska unija in Združene države Amerike. Poglavje bomo razčlenili na dva dela. V prvem delu bomo raziskali strukturo trgovinskega sodelovanja po vrsti blaga, v drugem delu pa bomo raziskali strukturo mednarodne trgovine glede na vrsto storitev. Šesto poglavje se bo osredotočalo na medsebojno sodelovanje Evropske unije in Združenih držav Amerike na področju tujih neposrednih investicij. Tudi to poglavje bomo razdelili na dva dela in sicer na raziskavo izhodnih tujih neposrednih investicij, ki jih EU vlagajo v ZDA in na vhodnih tujih neposrednih investicij, ki jih ZDA vlagajo v EU. Zadnje sedmo poglavje je namenjeno raziskavi o vrstah priložnosti in nevarnosti, ki se obetajo Združenim državam Amerike in Evropski uniji, v kolikor bosta le ti dolgoročno še sodelovali v medsebojni mednarodni trgovini in na področju tujih neposrednih investicij.
Ključne besede: Evropska unija, Združene države Amerike, tuje neposredne investicije, trgovinska menjava
Objavljeno: 08.09.2021; Ogledov: 117; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

2.
Sporazum o priznanju krivde
Maša Starc, 2021, diplomsko delo

Opis: Sporazum o priznanju krivde je razmeroma mlad procesni institut, ki se dandanes prebija tudi v ospredje držav kontinentalnega pravnega sistema. Države, ki se pogosto borijo s preobremenjenimi kazenskopravnimi sistemi v svoje kazenske procesne zakonodaje uvajajo poseben način reševanja kazenskih zadev – pogajanja o priznanju krivde. Gre za tako imenovan plea bargaining, ki je značilen za države anglo-ameriškega pravnega sistema in je tam nepogrešljiv način reševanja kazenskih zadev. Utemeljena so zlasti na razumevanju kazenske zadeve kot spora med dvema enakopravnima strankama in na avtonomiji obdolženca. Pogajanja o priznanju krivde so procesni institut, ki je značilen predvsem za države z adversarnim tipom kazenskega postopka. Država z najdaljšo tradicijo reševanja kazenskih zadev s pogajanji o priznanju krivde so Združene države Amerike (ZDA), kjer na tak način rešijo že preko 95 odstotkov kazenskih zadev. Se pa pogajanja o priznanju krivde neustavljivo širijo po Evropi in svetu, zato je trendu pred kratkim podlegla tudi Slovenija, ki je pogajanja začela uporabljati leta 2012 z novelo ZKP-K. V ZDA so pogajanja o priznanju krivde zakonsko zelo natančno urejena, vendar izkušnje prikazujejo povsem drugačno sliko. Zaradi težnje k čim hitrejšemu reševanju kazenskih zadev so tožilci in zagovorniki razvili zelo sporne taktike za čim hitrejšo pridobitev priznanja krivde, zaradi katerih se postavlja vprašanje prostovoljnosti priznanja in neenakega obravnavanja obdolžencev. Se pa slabosti pogajanj o priznanju krivde kažejo tudi v državah kontinentalnega pravnega sistema (kamor spada tudi Slovenija) v odklonu od temeljnega vrednostnega izhodišča le-teh držav, in sicer načela iskanja materialne resnice. V diplomskem delu smo primerjali pogajanja o priznanju krivde v Združenih državah Amerike, kjer so se le-ta implementirala že 150 let nazaj, ter v Republiki Sloveniji, ki je pogajanja o priznanju krivde dobila šele pred kratkim.
Ključne besede: diplomske naloge, sporazum o priznanju krivde, primerjava, Republika Slovenija, Združene države Amerike
Objavljeno: 29.06.2021; Ogledov: 167; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (566,99 KB)

3.
Primerjava nekaterih morfoloških in fizioloških značilnosti specialne enote slovenske policije in ameriške specialne enote S.W.A.T.
Jožef Šimenko, Milan Čoh, Branko Škof, Bojan Zorec, Radoje Milić, 2014, kratki znanstveni prispevek

Opis: Namen prispevka: Predstaviti morfološke značilnosti specialne enote slovenske policije in jih primerjati s specialno enoto ameriške policije Special Weapons and Tactics (S.W.A.T.). Metode: V raziskavi je sodelovalo 17 policistov specialne enote Generalne policijske uprave. Izmerili smo sledeče spremenljivke: telesno težo (AT), telesno višino (AV), indeks telesne teže (BMI, kg/m2), pusto telesno maso (LBM, kg), delež maščobne mase (%), delež absolutne maščobne mase (kg) in maksimalno aerobno kapaciteto (VO2max, ml/kg/min). Podatke smo primerjali z raziskavo, ki jo je opravil Dawes (2011) na pripadnikih specialne enote S.W.A.T. Ugotovitve: Pripadniki specialne enote slovenske policije so značilno mlajši (ASdiff 6,49 leta, 95 % CI 2,62–10,38), lažji (ASdiff 10,57 kg, 95 % CI 4,03–17,11), imajo manjši indeks telesne mase (ASdiff 3,87 kg/m2, 95 % CI 2,24–5,50) in premorejo večjo maksimalno aerobno kapaciteto (ASdiff 12,54 ml/kg/min, 95 % CI 10,67–14,41) od specialne enote S.W.A.T. Pomembno se razlikujejo v maksimalni aerobni kapaciteti (SLO 57,9 ± 3,35 ml/kg/min; S.W.A.T. 45,36 ± 1,72 ml/kg/min), katera je pri pripadnikih specialne enote slovenske policije v povprečju večja za 12,54 ml/ kg/min. Ta rezultat nakazuje na kakovostnejšo telesno pripravljenost slovenskih pripadnikov specialne enote. Omejitve/uporabnost raziskave V raziskavi, ki jo je opravil Dawes (2011), so podatek za VO2max pridobili s posredno oceno rezultata teka na 1,5 milje po normativih, ki jih predstavlja Cooper Single Fitness Norms (CSFN). Pomembno omejitev predstavlja tudi zaposlitvena struktura specialnih enot, saj so naši pripadniki polno zaposleni v svoji enoti, enota, s katero smo primerjali podatke, pa nima statusa polno zaposlene specialne enote. Omejitev predstavlja tudi pomanjkanje strokovnih člankov na temo morfologije in predvsem telesne pripravljenosti specialnih enot policije. Praktična uporabnost: Rezultati in primerjave potrjujejo ustreznost selekcijskega postopka in kinezioloških programov, ki jih uporabljajo poveljujoči v specialni enoti slovenske policije in so povsem primerljivi, v nekaterih kazalcih celo boljši, z/od programov tujih specialnih policijskih enot. Izvirnost/pomembnost prispevka: Rezultati študije nakazujejo odlično telesno pripravljenost pripadnikov slovenske specialne enote v primerjavi s pripadniki tujih specialnih enot. Ti predstavljajo izhodišče za nadaljnje raziskave in predstavljajo splošen opis stanja pripadnikov specialne enote slovenske policije.
Ključne besede: morfologija, fiziološke značilnosti, policija, specialne enote, primerjave, Slovenija, Združene države Amerike
Objavljeno: 29.04.2020; Ogledov: 247; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (342,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Protekcionizem v mednarodni menjavi na primeru trgovinskih ukrepov Združenih držav Amerike in Kitajske
Marko Krajnc, 2019, diplomsko delo

Opis: Carine in drugi ukrepi, ki neposredno vplivajo na potek trgovinske menjave med državami, so že od nekdaj orodje, s katerim lahko države manipulirajo potek trgovine in zasledujejo lastne trgovinske cilje. Vzrok za ustanovitev trgovinskih inštitucij in podpisovanje trgovinskih sporazumov, je bila želja omogočiti svetovni trgovini karseda prost pretok blaga in storitev. In ravno te inštitucije, skupaj s podpisanimi trgovinskimi sporazumi so omogočile razcvet in razširitev trgovinske menjave med svetovnimi državami, kar je gospodarstvom omogočilo višjo rast in hitrejši napredek. Posledično je težko razumljivo, da se države danes kljub razvoju, ki ga je prinesla prosta trgovina, odločajo za omejevalne trgovinske ukrepe, ki pretok blaga in storitev ovirajo ali v celoti zaustavijo. Carinske in necarinske omejitve, ki sta se jih poslužili Združene države Amerike in Kitajska, so močno pretresle svetovno trgovino, saj zaradi njune velikosti in moči, lahko že majhne spremembe oziroma odločitve povzročijo velike posledice. V diplomskem projektu smo želeli ugotoviti vzroke in vrste omejitev, ki sta se jih državi odločili uvesti in posledice, ki jih je trgovinski spor prinesel, ter tudi na koga so oziroma bodo le te imele največji vpliv. Ugotovili in opisali smo, kako so ukrepi v povezavi z drugimi dejavniki, kot so ohlajanje svetovnega gospodarstva, sprememba monetarnih politik, višji stroški proizvodnje itd. vplivali na spremembo dobavnih verig podjetij, investicij, bruto družbenega proizvoda, upravljanje bank in določenih sektorjev gospodarstva.
Ključne besede: Združene države Amerike, Kitajska, protekcionizem, protekcionistični ukrepi, trgovinska menjava
Objavljeno: 11.12.2019; Ogledov: 548; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (746,91 KB)

5.
Pridobitev državljanstva - Slovenija in Združene države Amerike
Andreja Kapun, 2019, diplomsko delo

Opis: Pravica do državljanstva je ena najpomembnejših temeljnih človekovih pravic, lahko bi rekli tudi »pravica imeti pravice«, ki je zagotovljena že s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah. Kot taka je temelj za ostale politične, socialne, ekonomske in državljanske pravice, ki iz nje izhajajo. Države pa se lahko same suvereno odločijo komu in pod katerimi pogoji jo bodo podelile. Večina držav tako podeljuje državljanstvo bodisi po načelu »ius sanguinis« (pridobitev državljanstva po rodu) ali »ius soli« (pridobitev državljanstva po kraju rojstva). V diplomskem delu sem primerjala obe ureditvi na primeru Slovenije, kot predstavnice načela ius sanguinis in Združenih držav Amerike, kot predstavnice načela ius soli. Z analizo obeh bom poskušala sklepati na prednosti in slabosti ureditve pridobitve državljanstva, uveljavljene v obeh državah.
Ključne besede: državljanstvo, pridobitev državljanstva, Slovenija, Združene države Amerike, ius sanguinis, ius soli, predpisi
Objavljeno: 18.11.2019; Ogledov: 466; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

6.
Jedrski dialog med ZDA in Severno Korejo
Nejka Štimulak, 2019, diplomsko delo

Opis: Jedrsko orožje je glavni razlog za obstoj atomskega vohunjenja ter vir sporov med nekaterimi državami. Z začetkom raziskav Američanov, kako izdelati atomsko bombo, je zanimanje za le-to pokazala tudi Sovjetska zveza. A, da bi si delo nekoliko olajšala ter pridobila kar nekaj let, je Sovjetska zveza podatke o izgradnji atomske bombe pridobila z vohunjenjem. Atomskim vohunom prodor v notranjost projekta izgradnje atomske bombe ni predstavljal večjih težav, saj so obveščevalno-varnostne službe tedaj imele zelo pomankljivo varovanje tajnih podatkov. Tako so Klaus Fuchs, Kim Philby, Ethel in Julius Rosenberg in dr. Allan Nunn May pričeli Sovjetom izdajti informacije o atomski bombi, ki naj bi bile tajne. Preden so jim na sled prišle obveščevalno-varnostne službe, so bile kritične informacije že izdane. Površno preverjanje zaposlenih s strani obveščevalcev je kasneje pripeljalo do jedrskih sporov, saj je vedno več držav želelo posedovati jedrsko orožje. Tako se je pričelo tudi slabšanje odnosov med ZDA in Sverno Korejo v času hladne vojne. Zamera med državama je bila sprva zaradi delitve Severne Koreje in Južne Koreje med ZDA in Sovjetsko zvezo, nato pa je prerasla na jedrski spor, ko so obveščevalno-varnostne službe z daljšim opazovanjem odkrile jedrski reaktor Severne Koreje, kar je Američanom predstavljalo ogromno varnostno tveganje. ZDA so se zavezale k cilju odvzeti jedrsko orožje Severni Koreji, saj le-ta predstavlja resno varnostno grožnjo. Seveda se Severna Koreja jedrskemu orožju ne želi odpovedati, kar privede do medsebojnih konfliktov in provokacij. Veliko vlogo pri sporu med državama igra ameriška obveščevalna služba, saj so poleg izdelanih profilov voditelja Severne Koreje in njegovega vodstva vzpostavili tudi povezavo s tujimi obveščevalci za lažji nadzor nad jedrskim orožjem Severne Koreje. To predstavlja obveščevalcem določeno stopnjo zahtevnosti, saj je Severna Koreja strogo varovana država z omejenim dostopom do interneta. Kot je bilo ugotovljeno skozi diplomsko delo, jedrskemu sporu med ZDA in Severno Korejo še ni videti konca.
Ključne besede: diplomske naloge, obveščevalne službe, jedrsko orožje, Združene države Amerike, Severna Koreja, vohunjenje
Objavljeno: 09.04.2019; Ogledov: 612; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (424,88 KB)

7.
Razmerje med vlado in parlamentom po slovenski ureditvi in primeri interpelacij v 9. vladi Republike Slovenije
Saša Horvat, 2018, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Prvi del magistrske naloge zajema razlago ustavnih ureditev treh držav, Združenih držav Amerike, Francije in Slovenije, ter instrumente in institucije, podobne slovenski interpelaciji. Ustavne ureditve so vključene zaradi razumevanja razmerja med parlamentom in vlado, saj to igra ključno vlogo pri sprožitvi procesa interpelacije ter pri postavljanju poslanskih vprašanj. Interpelacija po slovenski ureditvi pomeni formalno vloženo pisno vprašanje skupine deset ali več poslancev z namenom, da bi odstavili bodisi ministra ali vlado. Interpelacija je orodje opozicije, da izpostavi trenutno oblast in jo postavi v položaj, kjer se mora javno zagovarjati. V ta kontekst so postavljeni primeri interpelacije v Sloveniji, ker so primer dejanskega nadzora parlamenta nad delovanjem vlade. Interpelacij se je v naši 26 let stari državi zgodilo kar nekaj, za magistrsko delo smo izbrali obdobje devete vlade Republike Slovenije, ki jo je vodil Borut Pahor. V času od novembra 2008 do februarja 2012 so se zgodile štiri interpelacije, ki so dober primer tega, kako je delovalo določeno ministrstvo v tistem obdobju, kakšen je bil sproten pritisk parlamenta na vlado in stališče opozicije do takratne oblasti. Z najprej opisanim razmerjem med parlamentom in vlado ter s primerjavo z drugimi državami smo pojasnili razmerje v slovenski ureditvi, nato pa s primeri interpelacije prikazali, kako to razmerje deluje v praksi.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE Združene države Amerike, kongres, predsednik države, razmerja, delitev oblasti, Francija, Slovenija, parlament, vlada, interpelacija
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 555; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

8.
9.
Prebivalstvo in poselitev Združenih držav Amerike
Hana Orešnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Združene države Amerike imajo danes dobrih tristo milijonov prebivalcev in so, za Kitajsko in Indijo, tretja najbolj naseljena država na svetu. Prebivalstvo ZDA je plod stalnega priseljevanja skozi stoletja, zaradi česar je demografska sestava prebivalstva danes zelo pestra. Po Kolumbovem odkritju kontinenta v 15. stoletju je sledilo množično priseljevanje. V različnih zgodovinskih obdobjih so se na kontinent priseljevale različne etnične skupine prebivalstva, ki so se naselile v zase značilne regije, odraz česar je danes prostorska razporeditev etničnih skupin. Največja etnična skupina so potomci prvih evropskih priseljencev, ki zastopajo belo raso, sledijo jim številčno čedalje večja skupina priseljencev iz Latinske Amerike, črno in azijsko prebivalstvo ter predstavniki ameriških domorodcev. Priseljevanje ljudi je še danes zastopano v veliki meri in tudi rast prebivalstva je v veliki meri pozitivna na račun priseljevanja. Ob prihodu v državo se večina priseljencev naseli v večja mesta, kjer so razmere za življenje lažje kot v ruralnih območjih. ZDA so visoko urbanizirana država, saj več kot osemdeset odstotkov prebivalstva živi v velikih mestih, med njimi so največja New York, Los Angeles in Chicago. Večina severnoameriških mest se nahaja ob obalah, zaradi česar so te najgosteje naseljene, medtem ko je osrednji del, z izjemo večjih mest, le redko poseljen. Mnoga urbana območja so se razvila v tako imenovane megalopolise, med katerimi je največji megalopolis na vzhodnoatlantski obali in zajema metropole New York, Washington, Boston in Filadelfijo. Začetna angleška dominanca je bila osrednjega pomena za razvoj kulture in jezika. Angleščina je danes uradni jezik, čeprav v zadnjih letih, zaradi vse večjega števila latinoameriških priseljencev, vse bolj v ospredje prihaja španski jezik.
Ključne besede: prebivalstvo, poselitev, migracije, črno prebivalstvo, Latinoameriško prebivalstvo, ameriški Indijanci, Združene države Amerike
Objavljeno: 01.02.2018; Ogledov: 4341; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (4,71 MB)

10.
Upadanje števila zapornikov v Združenih državah Amerike
Petra Mosetti, 2017, diplomsko delo

Opis: Združene države Amerike predstavljajo pomembno velesilo na različnih področjih. V zadnjem obdobju pa postaja vse bolj relevanten problem množičnega zapiranja, ki zadeva tisoče ljudi in uvršča ZDA, skupaj z Rusko federacijo in Kitajsko, med države z največjim številom zapornikov. Eskalacija zaporniške populacije se je začela v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja s poostritvijo politik in zakonodaje na področju kazenskega pravosodja. Kazenske politike so postale strožje, posledično pa se je povečalo število inkriminacij, ki so posredno zadevale manjšine; poostrile so se zaporne kazni, povečala so se sredstva organov pregona in razširile policijske operacije. Zapori so se začeli polniti, kar je povzročilo prenatrpanost zavodov in ustvarilo neprimerne življenjske razmere v njih. Kasneje, leta 2008, pa je začelo število zapornikov tako v zveznih kot državnih zavodih upadati. Razlogov za tovrsten pojav je sicer več, med najpomembnejše pa prištevamo spremembe v politiki kaznovanja in posredovanje raznih funkcionarjev, npr. bivšega ameriškega predsednika B. Obame, ki je z uvedbo reform in ustanavljanjem organizacij za pomoč zapornikom bistveno vplival na število zapornikov. Pri tem je treba omeniti tudi visoke stroške preživljanja prestopnikov in vzdrževanja zaporov. Nove politike se osredotočajo na same zapornike z uvajanjem alternativnih oblik kaznovanja, kot so na primer programi zdravljenja odvisnosti, elektronsko nadzorovanje in disciplinski centri. V prvem delu diplomske naloge predstavljam politični sistem ZDA s poudarkom na sodni praksi in zaporniškem sistemu, opredeljujem glavne pojme, povezane z zveznimi in državnimi zapori, ter predstavljam razlike med posameznimi ustanovami.
Ključne besede: zapori, zaporniki, Združene države Amerike, ZDA, diplomske naloge
Objavljeno: 11.09.2017; Ogledov: 661; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (815,65 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici