| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 48
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Pregled nad trenutnim razvojem avtomobilov z gorivnimi celicami in polnilnic za vozila na vodik : diplomsko delo
Valentina Drešček, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na pregled nad trenutnim razvojem električnih avtomobilov z gorivnimi celicami in s tem povezane polnilne infrastrukture. Predstavili smo problematiko onesnaževanja okolja zaradi transporta, opisali načine pridobivanja vodika in razložili, kako deluje tehnologija gorivnih celic. Navedli smo tudi primere znanstvenih člankov, v katerih so avtorji raziskali, kako družba sprejema uvajanje električnih vozil z gorivnimi celicami in polnilnic za vozila na vodik. V praktičnem delu diplomskega dela smo prikazali število električnih osebnih avtomobilov z gorivnimi celicami in polnilnic za vozila na vodik v letih 2017 in 2022, in sicer za države Evropske unije, Združene države Amerike, Japonsko, Južno Korejo in Kitajsko, primerjali smo lastnosti električnih avtomobilov z gorivnimi celicami in baterijskih električnih avtomobilov ter stroške porabe goriva za obe vozili na 100 kilometrov. Predstavili smo tudi primere subvencij, spodbud, ki jih države uvajajo, da bi spodbudile nakup električnih avtomobilov z gorivnimi celicami. S pomočjo raziskave smo prišli do ugotovitve, da je največji porast električnih avtomobilov z gorivnimi celicami med primerjanimi državami sveta imela Južna Koreja, največji porast polnilnic pa je imela Kitajska. Glavna prednost izbranega električnega avtomobila z gorivnimi celicami v primerjavi z baterijskim električnim vozilom je daljši domet in hitrejše polnjenje. Najpogostejše spodbude držav pa zajemajo davčne olajšave, subvencije ipd.
Ključne besede: električni avtomobili z gorivnimi celicami, polnilnice, Evropska unija, Azija, Združene države Amerike
Objavljeno v DKUM: 13.06.2024; Ogledov: 64; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1007,36 KB)

2.
Dostop do tajnih podatkov v zvezi NATO in EU ter v izbranih tujih zakonodajah
Janez Žirovnik, 2005, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: tajni podatki, varnostno preverjanje, NATO, Evropska unija, EU, Združene države Amerike, Slovenija, zakonodaja, mednarodni sporazumi
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 124; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (228,67 KB)

3.
Slovenski Američani, Združene države Amerike in prva svetovna vojna : doktorska disertacija
David Hazemali, 2023, doktorska disertacija

Opis: Ta doktorska disertacija je vojnozgodovinsko-migracijska študija o vplivu prve svetovne vojne na slovensko-ameriško skupnost v ZDA kot celoto na eni strani ter na ameriški mesti Cleveland (Ohio) in Ely (Minnesota) in tamkajšnji slovensko-ameriški mestni skupnosti na drugi, s posebnim poudarkom na vojakih slovenskega porekla v ameriških oboroženih silah. Prva svetovna vojna je na ameriških tleh videla neupoštevanje državljanskih svoboščin s strani številnih ameriških vladnih organov in precejšnjega dela ameriške družbe, kar so na svoji koži občutile še zlasti priseljenske etnične skupnosti iz držav, s katerimi so bile ZDA v vojni, tudi slovensko-ameriška. Slovencem in posameznikom drugih priseljenskih etničnih skupnosti iz podonavske monarhije, ki še niso pridobili ameriškega državljanstva, je bila po ameriški vojni napovedi Avstro-Ogrski 7. decembra 1917 dodeljena oznaka sovražni tujci, kar je ključno vplivalo na njihovo doživljanje vojne na 'domači fronti'. Ameriško mesto Cleveland je bilo v času prve svetovne vojne za Trstom največje 'slovensko' mesto glede na število prebivalcev s slovenskim občevalnim oziroma maternim jezikom, medtem ko je bil Ely ameriško mesto z največjim deležem slovenskega prebivalstva po maternem jeziku glede na uradne ameriške statistike. Vse sfere družbenega delovanja v Clevelandu je v vojnih mesecih vodil Županov svetovalni vojni svet (ŽSVS), v Elyju pa Svet za obrambo (SO). Ti organi so z odbori in pododbori posegli v življenja ljudi in sčasoma je večina mestnega prebivalstva postala tako ali drugače udeleženka v ameriškem vojnem naporu. Ob ameriškem vstopu v prvo svetovno vojno je bil Louis (Alojzij) John Pirc s strani clevelandske mestne vojne uprave kot edini slovenski Američan imenovan v Generalni odbor ŽSVS. Ta podatek priča o spoštovanju, ki ga je Pirc moral biti deležen s strani takratnega mestnega političnega vrha, saj je bil ne le naturalizirani Američan, ki jih je bila v odboru zgolj peščica, ampak je povrh vsega prihajal iz države, s katero so ZDA takrat prekinile diplomatske stike, nekaj mesecev kasneje pa se tudi znašle v vojni. Ugotovljeno je bilo, da so Clevelandčani in Elyjčani odhajali v ameriške oborožene sile skozi različne kanale, kar priča o do takrat nepredstavljivih razsežnostih in kompleksnosti nabora. Slovensko-ameriški skupnosti v Clevelandu in Elyju sta nabor doživljali različno. Vojaki slovenskega porekla so služili v različnih enotah ameriških oboroženih sil. Ameriške ekspedicijske sile (AES) so kljub svojim skromnim začetkom do srede leta 1918 postale močna kopenska sila. V njihovi sestavi se je bojeval tudi Frank (Franc) Lozar (Ložar), naturalizirani Američan slovenskega porekla iz Elyja. Zaradi svoje požrtvovalnosti na bojišču, kjer je pustil svoje življenje, je bil proglašen za vojnega heroja. Služenje vojaškega roka kakor tudi ukrepi ameriške vojne administracije so izdatno pospešili proces naturalizacije slovenskih priseljencev. AES so predstavljale sploh prvi pomembnejši prikaz vojaške moči ZDA v Evropi. Njihov prihod na 'staro celino' je po velikosti popolnoma zasenčil vse prejšnje vojaške operacije ZDA. Leta 1918 so se na zahodni fronti prve svetovne vojne v spopadu srečali vojaki slovenskega porekla, ki so služili v oboroženih silah podonavske monarhije na eni ter v ameriških ekspedicijskih silah na drugi strani. Ugotovljeni 'ognjeni' stik vojakov slovenskega porekla, Martina Viltužnika na eni ter Maksa Javorčana na drugi vojskujoči si strani, velja za prvi potrjen primer tovrstnega stika. Slovensko-ameriški bratski podporni organizaciji Slovenska narodna podporna jednota (SNPJ) in Kranjska slovenska katoliška jednota (KSKJ) sta v vojnih mesecih vzpostavili za svoje člane lastni vojno-zavarovalni politiki, ki sta obstajali vzporedno z ameriško zvezno vojno-zavarovalno zakonodajo.
Ključne besede: slovenski Američani, Združene države Amerike, prva svetovna vojna, Cleveland (Ohio), Ely (Minnesota), ameriške ekspedicijske sile
Objavljeno v DKUM: 04.01.2024; Ogledov: 430; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (4,98 MB)

4.
Analiza pojava rasnega profiliranja ob uporabi pooblastila "stop and frisk" v ameriški policiji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Natalija Žurga, 2023, diplomsko delo

Opis: Rasna diskriminacija v delovanju organov kazenskopravnega sistema v Združenih državah Amerike sega daleč v zgodovino in je še danes globoko zakoreninjena v organizacijskih kulturah, sistemih, postopkih in nenazadnje tudi posameznih akterjih kazenskopravnega sistema. Ravno policija je tista, ki zaradi narave svojega dela prestavlja prvotni stik s skupnostjo in kot taka s svojo diskrecijsko pravico odloča o uvedbi policijskega postopka. V diplomskem delu se osredotočimo na analizo pojava rasnega profiliranja v postopkih »stop and frisk«, kar lahko povzamemo kot uporabo rase pri odločanju, koga ustaviti, zaslišati in preiskati. Zaradi omenjene prakse so rasne manjšine v ZDA, sploh temnopolti, izpostavljene pogostokrat neupravičenemu in neutemeljenemu stiku s policijo. Na ta račun so bile vložene mnoge tožbe, iz njih pa izhaja kar nekaj prelomnih sodnih primerov, ki so s svojimi zaključki začrtali uporabo pooblastila »stop and frisk« v prihodnosti. Izvajanje rasno diskriminatornih postopkov s strani policije v javnosti vedno znova vzbuja neodobravanje in zaskrbljenost, kar posledično vodi v izgubo zaupanja v policijsko delo in oslabljeno sodelovanje skupnosti, kar pa je v nasprotju s policijsko zaprisego služenja in varovanja skupnosti kot primarne policijske funkcije. Poleg postopkovnih nepravičnosti pa rasno profiliranje pušča tudi dolgotrajne negativne posledice v življenjih nedolžnih posameznikov, ki so neupravičeno izpostavljeni kazenskopravnemu sistemu.
Ključne besede: policija, rasno profiliranje, "stop and frisk", Združene države Amerike, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 279; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (979,22 KB)

5.
Spremembe v rasni sestavi ameriškega prebivalstva ob popisu prebivalstva leta 2020 : magistrsko delo
Janez Flis, 2022, magistrsko delo

Opis: Popis prebivalstva je starodavna metoda zbiranja demografskih podatkov na izbranem območju. V modernem smislu se je popis prebivalstva uveljavil tekom 18. stol. Združene države Amerike so tudi na tem področju postavljale smernice v smislu tehnoloških in metodoloških novosti pri zbiranju ter predvsem pri obdelavi in uporabi pridobljenih podatkov. Svojevrstna sestava ameriškega prebivalstva je plod zasužnjevanja milijonov temnopoltih Afričanov ter večstoletnih ekonomskih, političnih in drugih migracij z vsega sveta. Zaradi tega je rasna sestava prebivalstva v ZDA izpostavljena bolj kot v kateri koli drugi državi na svetu. V zadnjih desetletjih prihaja do velikih sprememb, saj se delež tradicionalno prevladujočega belskega prebivalstva hitro zmanjšuje. Posledično se veča delež številnih rasnih manjšin, kot so npr. Afroameričani, azijski Američani in ameriški staroselci. Poseben primer pri tem predstavljajo Latinoameričani, ki so kategorizirani kot etnična skupina in že predstavljajo večino v nekaterih zveznih državah v ZDA. Družbeno-politično dogajanje v zadnjem popisnem desetletju (2010–2020) je povzročilo velik kulturno-družben premik v smislu rasne samoidentifikacije, kar je povzročilo izjemno povečanje prebivalstva dveh ali več ras oz. t. i. večrasnega prebivalstva. To dejstvo nakazuje nadaljnje spremembe, ki čakajo ameriško družbo in narekujejo morebitne korenite reforme popisa prebivalstva v prihodnje.
Ključne besede: Združene države Amerike, rasna sestava prebivalstva, popis prebivalstva, Afroameričani, Latinoameričani.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 494; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (9,89 MB)

6.
Vloga diplomacije v vietnamski vojni : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Jurij Antolič, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomacija je uporabljena za doseganje ciljev zunanje politike neke države in tudi kot podpora njeni varnosti, neodvisnosti in integriteti. Države vpletene v vietnamsko vojno so uporabljale diplomacijo v obliki zavezništev in bilateralnih dogovorov za doseganje teh ciljev. Vietnamska vojna je oblikovala potek sveta v drugi polovici 20. stoletja, saj je vplivala na strateške interese Ljudske republike Kitajske, Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze ter na odnose med temi velikimi silami. Nasprotujoči strani, Severni in Južni Vietnam, sta si med vojno tudi ustvarili zavezništva z bilateralnimi sporazumi, mednarodnimi organizacijami in kasneje skrivnimi diplomatskimi dogovori. Južni Vietnam je bil del mednarodne organizacije SEATO, ki je bila ustvarjena v imenu kolektivne varnosti in proti širjenju komunizma v Jugovzhodni Aziji. Severni Vietnam pa je ustvaril in upravljal zavezništva s sporazumi »bratske« solidarnosti med komunističnimi državami. Komunizem je bil glavni vzvod za večanje ameriške prisotnosti v Vietnamu, saj so ZDA smatrale komunizem kot grožnjo ameriškim interesom in stabilnosti v regiji. Takratni največji ideološki nasprotnici ZDA – Sovjetska zveza in Kitajska, obe komunistični državi, sta bili zaveznici Severnega Vietnama, kar je povzelo tekmovalnost med kapitalizmom in komunizmom med hladno vojno. ZDA so se vključile v vojno, da bi preprečile padec Južnega Vietnama v komunistične roke. Sprva so ZDA delovale v zakulisju, po letu 1964 pa so poslale bojne čete in se še globlje zapletle v vojno.
Ključne besede: Združene države Amerike, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.10.2022; Ogledov: 503; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (790,71 KB)

7.
Policijska uporaba strelnega orožja : primerjava ureditve v Republiki Sloveniji in ZDA
Vid Ambrož, 2022, diplomsko delo

Opis: Policija je represivni organ države, ki lahko v primeru ogrožanja življenja ali hude telesne poškodbe s strelnim orožjem poseže v temeljno človekovo pravico osumljenca – pravico do življenja. Gre za eno najbolj invazivnih prisilnih sredstev, katere zakonska omejitev je pomembna za preprečitev nedopustnih posegov v omenjeno pravico, ki lahko pomeni tudi usmrtitev osebe, proti kateri se strelno orožje uporabi. V Republiki Sloveniji je pravica do življenja urejena v 17. členu Ustave RS. Poseg v človeško življenje s strelnim orožjem s strani policista ureja Zakon o nalogah in pooblastilih policije. Ta zelo natančno določa uporabo, postopek, pogoje in preverjanje zakonitosti uporabe. Vsaka uporaba prisilnega sredstva je posebej obravnavana in ocenjena, kar zmanjšuje možnost nezakonitih posegov v temeljne človekove pravice. Če to ureditev primerjamo z ameriško, ugotovimo, da imajo zvezne države zelo neenotno in nepregledno uredbo omenjene problematike. Pravica do življenja ni direktno urejena z zakonodajo. Samo uporabo strelnega orožja okvirno ureja Ustava ZDA in Listina pravic. Ti določata minimalne pogoje, ki naj bi jih Zvezne države uvedle v lastno zakonodajo in posamezno pravico zaostrile, kar v večini niso izkoristile in so standardi še manj omejevalni. Nekatere države članice sploh nimajo zakonodaje, ki bi urejale problematiko. Če pogledamo na to tematiko celovito, ugotovimo, da ima Slovenija skoraj v vseh pogledih strožjo normativno urejenost uporabe strelnega orožja, kar v večji meri zaščiti pravico do življenja. To pa se kaže tudi v manj pogosti uporabi strelnega orožja zoper posameznika.
Ključne besede: policija, policijska pooblastila, strelno orožje, prisilna sredstva, zakonodaja, Slovenija, Združene države Amerike, primerjave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.09.2022; Ogledov: 702; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (927,74 KB)

8.
Delovanje NSA z vidika legitimnosti, legalnosti in moralnosti : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Manca Hauptman, 2021, diplomsko delo

Opis: National Security Agency (v nadaljevanju NSA), po slovensko Agencija za nacionalno varnost, je največja obveščevalna služba Združenih držav Amerike. Agencija izvaja visoko specializirane tehnološke dejavnosti, s katerimi zbira obveščevalne podatke, ki jih pridobiva s pomočjo kibernetskih operacij in informacijskih tehnoloških sredstev ter jih oblikuje v informacije, pomembne za učinkovito zagotavljanje nacionalne varnosti pred grožnjami ameriškim vladnim informacijskim sistemom in ameriškim življenjskim interesom. National Security Agency se je leta 1952, na podlagi tajnega memoranduma, preoblikovala iz Varnostne agencije za oborožene sile (AFSA). Ker velja za tajno organizacijo, je njeno delovanje prikrito javnosti, zato do sedemdesetih let 20. stoletja organizacije javnost ni poznala. NSA je vladna organizacija, zato jo opredeljujemo kot zakonito organizacijo, ki bi morala pri izvajanju svojega dela spoštovati ustavo in zakone. Najpomembnejše bi moralo biti spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin prebivalcev Združenih držav Amerike. Kršenje temeljnih človekovih pravic in svoboščin spodkopava legitimnost in moralnost delovanja NSA. Da bi NSA užival spoštovanje javnosti, bi si moral v večji meri prizadevati za legitimnost in moralnost svojega delovanja. Cilj NSA bi moral biti zagotavljanje nacionalne varnosti in spoštovanje prebivalstva oziroma vsakega posameznika.
Ključne besede: nacionalna varnost, Agencija za nacionalno varnost, cilji in naloge, Združene države Amerike, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.11.2021; Ogledov: 778; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (463,19 KB)

9.
Trgovinska menjava in tuje neposredne investicije med evropsko unijo in združenimi državami amerike
Brina Slana, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo obravnavali ekonomske odnose med Evropsko unijo in Združenimi državami Ameriki. Osredotočili se bomo predvsem na mednarodno trgovino in tuje neposredne naložbe med njima. V uvodnih poglavjih bomo namenili pozornost podrobnejšemu opisu mednarodne trgovine in tujih neposrednih investicij. Kakšno vlogo imajo na svetovno ekonomijo v svetu in kako so se tokovi le teh skozi leta spreminjali. Osredotočili se bomo tudi na osnovne gospodarske dejavnike Evropske unije, uvoza in izvoza storitev in blaga ter tujih neposrednih naložb, ki jih Evropska unija uvaža, izvaža in vlaga v države po svetu. Prav tako bomo podrobneje opisali gospodarske dejavnike Združenih držav Ameriki in njihovo mednarodno trgovanje z različnimi državami sveta. V petem poglavju bomo namenili pozornost trgovinskemu sodelovanju med Evropska unija in Združene države Amerike. Poglavje bomo razčlenili na dva dela. V prvem delu bomo raziskali strukturo trgovinskega sodelovanja po vrsti blaga, v drugem delu pa bomo raziskali strukturo mednarodne trgovine glede na vrsto storitev. Šesto poglavje se bo osredotočalo na medsebojno sodelovanje Evropske unije in Združenih držav Amerike na področju tujih neposrednih investicij. Tudi to poglavje bomo razdelili na dva dela in sicer na raziskavo izhodnih tujih neposrednih investicij, ki jih EU vlagajo v ZDA in na vhodnih tujih neposrednih investicij, ki jih ZDA vlagajo v EU. Zadnje sedmo poglavje je namenjeno raziskavi o vrstah priložnosti in nevarnosti, ki se obetajo Združenim državam Amerike in Evropski uniji, v kolikor bosta le ti dolgoročno še sodelovali v medsebojni mednarodni trgovini in na področju tujih neposrednih investicij.
Ključne besede: Evropska unija, Združene države Amerike, tuje neposredne investicije, trgovinska menjava
Objavljeno v DKUM: 08.09.2021; Ogledov: 1090; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

10.
Sporazum o priznanju krivde : primerjava ureditve v Republiki Sloveniji in Združenih državah Amerike
Maša Starc, 2021, diplomsko delo

Opis: Sporazum o priznanju krivde je razmeroma mlad procesni institut, ki se dandanes prebija tudi v ospredje držav kontinentalnega pravnega sistema. Države, ki se pogosto borijo s preobremenjenimi kazenskopravnimi sistemi v svoje kazenske procesne zakonodaje uvajajo poseben način reševanja kazenskih zadev – pogajanja o priznanju krivde. Gre za tako imenovan plea bargaining, ki je značilen za države anglo-ameriškega pravnega sistema in je tam nepogrešljiv način reševanja kazenskih zadev. Utemeljena so zlasti na razumevanju kazenske zadeve kot spora med dvema enakopravnima strankama in na avtonomiji obdolženca. Pogajanja o priznanju krivde so procesni institut, ki je značilen predvsem za države z adversarnim tipom kazenskega postopka. Država z najdaljšo tradicijo reševanja kazenskih zadev s pogajanji o priznanju krivde so Združene države Amerike (ZDA), kjer na tak način rešijo že preko 95 odstotkov kazenskih zadev. Se pa pogajanja o priznanju krivde neustavljivo širijo po Evropi in svetu, zato je trendu pred kratkim podlegla tudi Slovenija, ki je pogajanja začela uporabljati leta 2012 z novelo ZKP-K. V ZDA so pogajanja o priznanju krivde zakonsko zelo natančno urejena, vendar izkušnje prikazujejo povsem drugačno sliko. Zaradi težnje k čim hitrejšemu reševanju kazenskih zadev so tožilci in zagovorniki razvili zelo sporne taktike za čim hitrejšo pridobitev priznanja krivde, zaradi katerih se postavlja vprašanje prostovoljnosti priznanja in neenakega obravnavanja obdolžencev. Se pa slabosti pogajanj o priznanju krivde kažejo tudi v državah kontinentalnega pravnega sistema (kamor spada tudi Slovenija) v odklonu od temeljnega vrednostnega izhodišča le-teh držav, in sicer načela iskanja materialne resnice. V diplomskem delu smo primerjali pogajanja o priznanju krivde v Združenih državah Amerike, kjer so se le-ta implementirala že 150 let nazaj, ter v Republiki Sloveniji, ki je pogajanja o priznanju krivde dobila šele pred kratkim.
Ključne besede: diplomske naloge, sporazum o priznanju krivde, primerjava, Republika Slovenija, Združene države Amerike
Objavljeno v DKUM: 29.06.2021; Ogledov: 1226; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (566,99 KB)

Iskanje izvedeno v 2.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici