| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 658
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavniki stresa v zdravstveni negi v povezavi z zadovoljstvom pri delu
Mojca Čater, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Narava delovnih mest v zdravstveni negi se nenehno spreminja zaradi tehnološkega razvoja, družbenih značilnosti, potreb prebivalstva. Stres na delovnem mestu ogroža zadovoljstvo zaposlenih, njihovo zdravje in uspešnost ter učinkovitost organizacij. V magistrskem delu smo ugotavljali zadovoljstvo pri delu zaposlenih v zdravstveni negi v primarnem zdravstvenem zavodu, njihovo doživljanje stresa pri delu ter povezavo med organizacijo dela in zadovoljstvom pri delu. Metode: V magistrskem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Raziskovalni vzorec je bil neslučajnostni in namenski. Instrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik. Nanj je odgovorilo 98 zaposlenih v zdravstveni negi v primarnem zdravstvenem zavodu. Statistično obdelavo hipotez smo opravili s programom IBM SPSS, V22.0. Rezultati: Respondenti so pri svojem delu zadovoljni (M=3,6 ± 0,59), najbolj so zadovoljni z delovnim časom (M=4,11 ± 0,82) , najmanj s plačo (M=2,91 ± 1,00). Njihovo doživljanje stresa pri delu je srednje prisotno (M=2,90 ± 0,65), največ zaradi informacijsko-komunikacijskega sistema (M=3,44 ±0,90). Ugotovili smo, da obstaja povezava med organizacijo dela in zadovoljstvom pri delu (p=0,000). Razprava in sklep: Ugotovitve raziskave kažejo, da je slaba organizacija dela v zdravstveni negi povezana z zadovoljstvom pri delu, manj zadovoljni so tisti respondenti, ki so ocenjevali višjo prisotnost slabe organizacije dela. Zadovoljstvo zaposlenih in dejavnike stresa v zdravstvenih organizacijah je smiselno spremljati, meriti, vrednotiti.
Ključne besede: dejavniki stresa, zadovoljstvo pri delu, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 21.02.2024; Ogledov: 71; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

2.
Uvajanje novozaposlenih diplomantov s področja zdravstvene nege na urgenci
Valerija Sikole, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Po vsem svetu primanjkuje medicinskih sester, saj izkušene zapuščajo delovno mesto zaradi nezadovoljstva pri delu. Ker je potreba po kadru in zapolnitvi prostih delovnih mest vse večja, je bilo veliko medicinskih sester začetnic primoranih opravljati delo na zahtevnejših oddelkih brez ustreznega predhodnega usposabljanja, kar predstavlja tveganje za pojav neželenih dogodkov. Veliko vlogo pri uvajanju imajo klinični mentorji. Metode: V magistrskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo. Pridobivanje podatkov je potekalo s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega je odgovorilo 106 anketiranih. Statistično obdelavo podatkov smo opravili s statističnim programom IBM SPSS, V25.0. Rezultati: Ugotovili smo, da je za uspešno uvajanje novozaposlenih pomembno, da je izdelan načrt uvajanja, s katerim se časovno spremlja napredek (M = 4,21, SD = 0,765). Pomembno vlogo pri uvajanju ima mentor, ki mora biti izkušena, spoštljiva, potrpežljiva, odgovorna in empatična oseba (M = 4,62, SD = 0,609). Novozaposleni so mnenja, da z mentorjem glede na njihova pričakovanja preživijo premalo časa (M = 3,23, SD = 1,173), posledično pa večino znanja in izkušenj pridobijo od drugih sodelavcev (M = 4,31, SD = 0,735). Razprava in sklep: V urgentnih centrih po Sloveniji je kar dobro poskrbljeno glede uvajanja novozaposlenih. Za novozaposlene je uvajanje ključnega pomena za njihov obstoj na delovišču in pri gradnji nadalnje kariere. Pomembno je zagotoviti, da se novozaposleni počutijo dobrodošle in sprejete na delovnem mestu.
Ključne besede: uvajanje, novozaposleni, zdravstvena nega, medicinska sestra, urgenca
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 217; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

3.
Vpliv organizacijskega vedenja na medicinske sestre v zdravstveni negi
Nikolina Ilievska, 2023, magistrsko delo

Opis: Organizacijsko vedenje ima ključno vlogo pri oblikovanju delovnega okolja v zdravstvenih ustanovah, zlasti za medicinske sestre. Ta pregled literature se poglablja v zapleten odnos med organizacijskim vedenjem in medicinskimi sestrami ter razkriva teme in spoznanja, na katerih temelji to dinamično medsebojno delovanje. Izvedli smo pregled z analizo in sintezo znanstvene literature. Uporabljena je deskriptivna metoda in metoda kompilacije znanstvene ter strokovne literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah: Science Direct, PubMed, SAGE, CINAHL in COBISS. Uporabljena je bila tematska analiza. Od 318 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih sedem člankov. V naši raziskavi smo s pomočjo tematske analize identificirali glavno temo »Vpliv organizacijskega vedenja na medicinske sestre v zdravstveni negi« in dve podtemi »Osredotočenost na organizacijsko vedenje« ter »Pokazatelji dobrega počutja v organizaciji«. Prepoznavanje in obravnavanje vpliva organizacijskega vedenja na medicinske sestre ni le moralni imperativ, temveč tudi strateška potreba zdravstvenih organizacij. Ta raziskava služi kot poziv k ukrepanju in poziva zdravstvene organizacije, da sprejmejo proaktivne ukrepe za vzpostavitev bolj podpornega in v paciente usmerjenega zdravstvenega sistema.
Ključne besede: Organizacijsko vedenje, medicinska sestra, zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 196; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

4.
Vpliv kemoterapije med nosečnostjo na razvoj ploda
Nika Kociper, 2023, diplomsko delo

Opis: Rak v nosečnosti je sicer redka diagnoza, kljub temu pa pogostost v zadnjih letih z višanjem starosti nosečnic narašča, zdravljenje raka v nosečnosti pa zahteva celosten pristop. Namen diplomskega dela je raziskati vpliv uporabe kemoterapije pri nosečnici na razvoj ploda in ugotoviti vlogo medicinske sestre v času zdravstvene obravnave nosečnice z rakom. V namen priprave diplomskega dela smo pregledali znanstveno literaturo s področja vpliva kemoterapije na plod pri nosečnici. Literaturo smo poiskali z uporabo podatkovnih baz: PubMed, CINAHL, ScienceDirect in SAGE, pomagali smo si tudi z bazo COBISS in spletnim iskalnikom Google Scholar. Potek iskanja, pregleda in izbora relevantne literature smo prikazali z diagramom poteka, kot priporočajo smernice PRISMA. Izbrane članke smo kritično ocenili po Joanna Briggs Institute. V podatkovnih bazah smo skupno našli 1371 zadetkov, po odstranitvi duplikatov in pregledu smo v končno analizo vključili 12 člankov, ki so izpostavili temi zdravljenja s kemoterapijo pri nosečnici z rakom in temo vloga medicinske sestre pri zdravljenju nosečnice z rakom. Ugotovili smo, da je izvajanje kemoterapije po prvem trimesečju načeloma varno, v prvem trimesečju pa lahko vodi v malformacije ploda in v neonatalna stanja, povezana s prezgodnjim rojstvom. Nosečnice so še posebej podvržene psihosocialni stiski ob postavljeni diagnozi raka. Vlogi medicinske sestre pri zdravljenju sta apliciranje kemoterapije in psihološka podpora pacientki z rakom.
Ključne besede: kemoterapija, nosečnost, plod, sočutna zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 143; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

5.
Simulacije priprave, delovanja in napak sistemov za dovajanje kisika z visokimi pretoki
Ilijana Ivanović, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Za aplikacijo kisika lahko uporabljamo sisteme z različnimi pretoki, zato je potrebno ustrezno znanje o kisiku in sistemih, ki jih lahko uporabljamo. Nosna kanila z visokimi pretoki je dokaj nov inovativen sistem, ki se uporablja pri bolnikih, ki dihajo spontano in potrebujejo visoke koncentracije kisika. Metode: S pomočjo simulacije sistema za visoke pretoke smo simulirali pripravo, delovanje sistema in pogoste napake na sistemu. V eksperimentalnem delu smo uporabili sistem za dovajanje kisika z visokimi pretoki WILAmed. Za ogrevanje in vlaženje plinov smo uporabili enoto AIRcon Gen2 in Laerdal Airway Management Trainer za simulacijo dihalnega sistema. Rezultati: Dobljeni rezultati kažejo, da lahko simuliramo pripravo medicinskih plinov, sistema in napak na sistemu. Prav tako nam je uspelo preveriti ustrezne tlake medicinskih plinov v inštalacijskem sistemu in sprožiti alarm. Pri simulaciji napak smo se osredotočili na pogoste opozorilne alarme in slikovno prikazane napake na zaslonu ter jih uspešno simulirali. Razprava in zaključek: Višji pretoki bolje ustrezajo zahtevam pacientov, zmanjšujejo anatomski mrtvi prostor in zagotavljajo rahlo pozitiven tlak v zgornjih dihalnih poteh. Neželeni učinki teh sistemov so epistaksa, nelagodje v nosu in suhost. Potrebnih je več raziskav, ki bi natančno opredelile pozitivne in negativne lastnosti ter jih primerjale z neinvazivno ventilacijo.
Ključne besede: aplikacija kisika, visoki pretoki kisika, zdravstvena nega, neinvazivna ventilacija
Objavljeno v DKUM: 11.12.2023; Ogledov: 213; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

6.
Vpliv intubacije na izid preživetja pri obolelih za COVID-19
Jože Rečnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: V preteklosti in tudi sodobnem svetu so bili in so prisotni različni virusi. V različnih zgodovinskih obdobjih so se virusi spreminjali in izumirali. Pri ljudeh pa vedno povzročajo različne vrste težav, ki lahko povzročijo smrt bolnika. Pri tem se v zdravstveni negi postavlja vprašanje, kako najbolje poskrbeti za bolnika, pri katerem samostojnost dihanja ni več mogoča in je zaradi tega nujna intubacija. Metode: Z metodo analize smo primerjali, analizirali in sintetizirali članke različnih avtorjev, ki so pregledno in znanstveno poročali o različnih vplivih intubacije pri tistih bolnikih, ki so oboleli za covidom-19. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Cochrane library in Science direct. Rezultati: V končno analizo smo vključili šest raziskav. Pregledne in primerjane raziskave so pokazale, da trenutno ne moremo zagotovo trditi, ali intubacija zviša oziroma zniža možnost preživetja. Na izide preživetja vplivajo tudi fiziološke lastnosti bolnikov. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je večje število kritično bolnih, ki so oboleli za covidom-19, potrebovalo endotrahealno intubacijo. Iz rezultatov pregledane literature smo ugotovili, da ne moremo podati enotnega odgovora na vprašanje, kako zgodnja oziroma pozna intubacija glede na čas sprejema v urgentni center vpliva na končni izid zdravljenja bolnika, ki je okužen s covidom-19.
Ključne besede: intubacija, covid-19, preživetje, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 16.08.2023; Ogledov: 348; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (738,99 KB)

7.
Ergonomski pristop k preprečevanju pojava bolečine v hrbtenici pri medicinskih sestrah
Blanka Zakšek, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Medicinske sestre so pri svojem delu izpostavljene visokim obremenitvam. Premeščanje težkih bremen in prisilne drže povzročajo poškodbe mišično skeletnega dela hrbtenice zlasti ledvenega, vratnega in križnega predela, kar povzroča bolečine in delavca onesposobi za delo. Študije po svetu nakazujejo na resen problem med zdravstvenimi delavci, saj bolečina v križu delavca onesposobi za delo in povzroča daljšo odsotnost z dela hkrati pa vpliva tudi na kvaliteto opravljenega dela in zadovoljstvo delavca. Ergonomija pomembno vpliva na preprečevanje pojava bolečin v hrbtenici pri zdravstvenih delavcih, saj z dosledno in pravilno uporabo ergonomskih pripomočkov preprečujemo nastanek okvar na predelu hrbtenice in s tem pojava bolečine. Metode: pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili sistematičen pregled literature. Literaturo smo sistematično pregledali v končno analizo pa smo vključili 14 člankov, 11 tujih in 3 slovenske. Rezultati: pri analizi člankov smo prišli do zaključka, da je za preprečevanje pojava bolečine v hrbtenici pomembna prepoznava dejavnikov tveganja in pravočasno in celovito ukrepanje tako zaposlenih, celotnega tima in vodstva ter preventiva. Pomembno je razumevanje ergonomije organizacija dela, skrb za lastno dobro počutje in dobro telesno kondicijo. Razprava in sklep: pomembno je, da so zdravstveni delavci izobraženi na področju ergonomije in da se zavedajo pomena uporabe ergonomskih tehnik in pripomočkov pri svojem delu. Organizacija dela in zaposleni na vodilnih položajih pa se morajo zavedati pomena varnega in zdravega delovnega okolja ter strmeti k temu, da zagotavljajo ergonomsko delovno okolje z ergonomskimi pripomočki in delovno opremo.
Ključne besede: ergonomija, medicinska sestra, bolečina v hrbtenici, zdravstvena nega, dom za ostarele
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 353; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (841,36 KB)

8.
Potreba po psihiatrični obravnavi pacientov pred in med časom epidemije covid-19 in potrebe po ustreznem kadru
Barbara Jančarič, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Epidemija COVID-19 je korenito spremenila naše socialno življenje, ekonomijo in celoten sistem zdravstvenega varstva. Pomemben vpliv se je kazal pri splošni populaciji kot tudi pri ljudeh z že obstoječo duševno motnjo. Zaradi epidemioloških ukrepov se je povečala socialna izoliranost, ki je vodila v povečanje duševnih motenj kot so depresija, anksiozne motnje in samopoškodbeno vedenje. Stisko in posledice epidemije COVID-19 so doživljali tudi zaposleni v zdravstvenih ustanovah, kjer so se spopadali s pomanjkanjem kadra, zapiranjem obstoječih enot, izolacijskimi ukrepi in soočanjem z novo boleznijo. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, ki temelji na pregledu literature. Proučili smo strokovno znanstveno literaturo na temo pacienti z duševnimi motnjami in epidemijo COVID-19. Uporabili smo sistematični pregled literature, stare manj kot 10 let, ter izločili duplikate. Uporabili smo Boolove operaterje, in sicer AND in OR. Pregledali smo bazo podatkov Medis, pridobili število hospitaliziranih pacientov pred in med epidemijo COVID-19 in uporabili statistični parni t-test za preverjanje hipoteze. Rezultati: Ugotovili smo, da se je od marca 2020 do februarja 2021 (v obdobju epidemije COVID-19) število hospitalizacij na Oddelku za psihiatrijo ni bistveno spremenilo (t(11)= 1,727, p = 0,112). V raziskovalnem obdobju je bilo zagotovljenega dovolj srednjega medicinskega kadra. Razprava: Zaradi epidemioloških razmer so se zapirale določene enote na Oddelku za psihiatrijo, kar je povzročilo, da so pacienti težje dostopali do psihiatričnih ustanov, kar pa se ni odrazilo pomembno v številu hospitalizacij.
Ključne besede: zdravstvena nega, duševna motnja, zaposlovanje, izolacija, psihološki učinek, dostop do zdravstvene obravnave
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 299; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

9.
Zdravstvena nega pacienta po operaciji hernioplastike
Petra Kuzma, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Izraz hernija ali kila pomeni izstopanje in/ali izbočenje dela normalne vsebine neke telesne votline skozi nenormalno odprtino v njeni steni. Pri abdominalnih hernijah gre za izboklino peritoneja skozi odprtino v trebušni steni. Hernijo zatipamo, ko del trebušnih organov izstopi v kilno vrečo. Namen zaključnega dela je opisati zdravstveno nego pacienta po hernioplastiki in raziskati, kakšno vlogo ima pri tem medicinska sestra. Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Podatke za analizo smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika v pisni obliki. Uporabili smo neslučajnostno namensko vzorčenje. V raziskavi so sodelovale samo osebe po operaciji hernioplastike vsaj 2 do največ 5 dni po operaciji (n = 50). Podatke smo analizirali s pomočjo deskriptivne metode dela. Rezultati: Rezultati analize so pokazali, da ima medicinska sestra pomembno vlogo pri aktivnostih zmanjšanja bolečine po hernioplastiki. Največji vpliv se kaže pri negovalnih postopkih za lajšanje bolečin, zagotavljanju primerne okolice za miren spanec in zdravljenju bolečine s protibolečinskimi tabletami. Nekoliko manj se vpliv kaže pri učenju obnašanja med dejanji, ki povzročajo bolečino, ter pri položajih za njeno zmanjšanje. Razprava in sklep: Ugotovili smo, da ima medicinska sestra velik vpliv na pacienta pred operacijo hernioplastike, saj ga pripravi in pouči o obdobju po operaciji, bolečini in vrnitvi v domače okolje. Prav tako smo ugotovili, da bi se z boljšo vključenostjo medicinskih sester pred operacijo lahko izboljšali nefarmakološki ukrepi za zmanjšanje bolečine.
Ključne besede: hernija, zdravstvena nega, hernioplastika, pacient, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 18.05.2023; Ogledov: 428; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

10.
Znanje in odnos zdravstvenih delavcev v psihiatriji do uporabe fizičnega omejevanja pri pacientih z duševnimi motnjami
Maruša Brglez, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Fizično omejevanje pacienta se uporabi zaradi omogočanja zdravljenja oz. za obvladovanje pacientovega nevarnega vedenja. Raziskave so potrdile, da se je uporaba fizičnega omejevanja pri pacientih na psihiatričnih oddelkih v zadnjem desetletju znatno povečala. Namen zaključnega dela je bil, raziskati znanje in odnos zaposlenih v psihiatriji do uporabe tega ukrepa pri pacientih z duševnimi motnjami. Metode: Izvedena je bila presečna opazovalna raziskava s kvantitativno metodologijo raziskovanja. Uporabljen je bil validiran vprašalnik (n = 80). Analiza in prikaz rezultatov sta bila izvedena s pomočjo programske opreme IBM SPSS 28.0 ter deskriptivnih in inferenčnih statističnih metod. Rezultati: Ugotovili smo, da je v povprečju imelo 73 (90,0 %) anketirancev ustrezno znanje o fizičnem omejevanju. Prav tako je 70 (90,0 %) anketirancev imelo pozitiven odnos do fizičnega omejevanja. Razprava in sklep: Zdravstveni delavci na psihiatričnem področju pri obravnavi pacientov pogosto uporabljajo fizično omejevanje, zato je pomembno, da imajo ustrezno znanje o uporabi tega ukrepa, saj se le s strokovnim pristopom, ki temelji na znanju, razvije ugoden in pozitiven odnos do fizičnega omejevanja.
Ključne besede: Posebni varovalni ukrep, zdravstvena nega, pacienti z duševnimi motnjami, psihiatrija
Objavljeno v DKUM: 17.03.2023; Ogledov: 396; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (846,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici