| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 86
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
51.
Promocija zdravega hujšanja - izziv za zdravstvene delavce
Alja Zorko, 2012, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V zadnjem desetletju uživanje nepravilne prehrane in posledična debelost postaja vedno večji problem. Debelost danes ogroža že več kot polovico odraslih na svetu in število se še vedno viša. Povišana telesna teža ali debelost je eden izmed največjih dejavnikov tveganja za nastanek številnih bolezni in smrti. Najpogostejši razlog debelosti je nezdrav način življenja. Ljudje s preveliko telesno težo bi morali korenito spremeniti način življenja. Namen diplomskega dela je ugotoviti uspešnost delavnice Zdravega hujšanja, motiviranost za hujšanje in vzroke hujšanja. Metode: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Podatke smo pridobili z delno odprtim tipom anonimnega vprašalnika ter z izpisom analizatorja ob tehtanjih v delavnicah zdravega hujšanja. Raziskavo smo izvedli med udeleženci v delavnici zdravega hujšanja v Zdravstvenem domu Velenje. Rezultati: Iz analize podatkov je razvidno, da je bila večina anketirancev na delavnici prvič. Veliko udeležencev ima prevelike obroke, uživa premastno hrano in izpušča obroke. Polovica anketirancev je telesno aktivna samo enkrat na teden. Rezultati raziskave so pokazali, da so se na koncu programa statistično pomembno znižale vrednosti telesne teže tako pri moških (t=16,807; p=0,000) kot pri ženskah (t=30,829; p=0,000) in vrednosti bazalne presnove (t=26,593; p=0,000), kar nakazuje na uspešnost programa. Diskusija in zaključki: Potrdili smo uspešnost programa CINDI, večjo motivacijo pri udeležencih programa po lastni odločitvi, večjo izgubo telesne teže pri moški ter zadovoljstvo udeležencev z rezultati po končani delavnici zdravega hujšanja.
Ključne besede: Prekomerna teža, debelost, hujšanje, program CINDI, zdrava prehrana, promocija zdravja.
Objavljeno: 04.07.2012; Ogledov: 2364; Prenosov: 427
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

52.
PREHRANJEVALNE NAVADE ZAPOSLENIH V SPLOŠNI BOLNIŠNICI MURSKA SOBOTA
Metka Lipič Baligač, 2012, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil s pomočjo standardiziranega vprašalnika raziskati in prikazati prehranjevalne navade zaposlenih v Splošni bolnišnici Murska Sobota ter ugotoviti, v kolikšni meri znanje o zdravi prehrani vpliva na njihov življenjski slog in ali je način prehranjevanja povezan z zdravstvenim stanjem. Zanimali so nas njihovo poznavanje vegetarijanske prehrane in podatki o tem, v kolikšni meri se je poslužujejo. V magistrskem delu so prikazani posamezni dejavniki tveganja in njihov vpliv na zdravje med zaposlenimi v eni od slovenskih regionalnih bolnišnic. Metodologija raziskovanja Izvedli smo presečno pregledno populacijsko epidemiološko raziskavo, ki je bila narejena na vzorcu 279 zaposlenih v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Raziskavo smo izvedli s prirejenim vprašalnikom CINDI »Z zdravjem povezan vedenjski slog«. Raziskava je temeljila na samoporočanju o njihovih prehranjevalnih navadah, življenjskem slogu in njihovem zdravju. Podatke smo analizirali z različnimi statističnimi metodami. Rezultati Ugotovili smo, da sta med zaposlenimi v Splošni bolnišnici Murska Sobota način prehranjevanja in življenjski slog povezana s stopnjo izobrazbe. 50 % zaposlenih pozna načela zdrave prehrane in jih v svoji prehrani tudi upošteva. Ugotovili smo, da je med zaposlenimi anketiranci 3,2 % vegetarijancev in da so razlike deležev vegetarijancev med stopnjami izobrazbe statistično značilne. Sklep Zdrava prehrana je pomemben del našega vsakdanjega in zdravega načina življenja. S pravilno načrtovano dnevno prehrano ne preprečujemo samo deficitarnih bolezni, temveč tudi ohranjamo zdravje oziroma preprečujemo obolevnost in prezgodnjo umrljivost. Z uravnoteženo prehrano lahko vplivamo tudi na boljšo moč in delovno storilnost.
Ključne besede: zdrava prehrana, prehranjevalne navade, življenjski slog, vegetarijanska prehrana, zdravstvena nega.
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 2347; Prenosov: 514
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

53.
SOCIALNI VIDIKI IN ZDRAVSTVENA OZAVEŠČENOST POPULACIJE O POMENU VARNEGA PREHRANJEVANJA
Sara Nekrep, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V prvem bolj obsežnem teoretičnem delu je opisan vpliv prehrane na zdravje, področja zdrave hrane, varna hrana in njena pridelava, tradicionalna oz. industrijska živila, socialni vidiki, ki vplivajo na način prehranjevanja posameznika in zdravstveno-vzgojno delovanje medicinske sestre na področju zdrave prehrane. V drugem raziskovalnem delu diplomske naloge je predstavljena raziskava, ki je bila opravljena med 50 ljudi iz mesta Maribor in 50 ljudi z okolice Maribora (podeželja) nad 18 let starosti. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da je ozaveščenost anketirane populacije o pomenu zdravega prehranjevanja dobra, saj 81 anketirancev meni, da je seznanjena z zdravim načinom prehranjevanja. Ozaveščenost o pomenu varnega prehranjevanja pa je zelo slaba. Le 37 anketirancev je že slišalo za varno hrano, od teh pa je le 13 anketirancev dobro ozaveščenih s pomenom varnega načina prehranjevanja. Ugotovili smo, da od več socialnih vidikov najbolj vplivata na vzorec prehranjevanja posameznika status zaposlitve in redni mesečni prihodek. Največ anketirancev, ki se nezdravo prehranjuje je brez zaposlitve ali, z najnižjim mesečnim prihodkom. Ti se tudi v največji meri poslužujejo industrijskih živil, ki so cenejša in manj kakovostna od ekološko pridelanih in predelanih živil, saj jim je ob nakupovanju živil v trgovinah najpomembnejša cena in ne kakovost (kvaliteta) živil.
Ključne besede: zdrava prehrana, varna prehrana, socialni vidiki, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra
Objavljeno: 01.02.2012; Ogledov: 2211; Prenosov: 486
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

54.
Starost in zdravje starih ljudi
Mojca Golob, 2011, diplomsko delo

Opis: Staranje je neizogiben proces, ki doleti vsakega izmed nas. Staranje je nemogoče ustaviti, lahko pa ga omilimo, živimo zdravo, se pripravimo na starost in si tako podaljšamo življenje ter preprečimo nastanek nekaterih obolenj. Zdravje je v starosti še kako pomembno, saj je od zdravja odvisen naš način in potek življenja. Zdravje je vrednota, ki pa dobi še večji pomen v starosti ali ob pojavu bolezni. Zdravje je potrebno negovati, ga krepiti in se ga truditi čim dlje ohraniti. V raziskavo na temo diplomskega dela je bilo vključenih 50 starostnikov iz Društva Optimisti Ptuj. Z anketo smo želeli predvsem ugotoviti, kako za svoje zdravje skrbijo starostniki ter kako ga krepijo in ohranjajo. Ugotovili smo, da se 52 % anketiranih smatra za zdrave osebe, ne glede na njihovo dejansko zdravstveno stanje oziroma ne glede na to ali imajo kakšno obolenje ali ne. Ugotovili smo tudi, da se pri starostnikih pojavlja multimorbidnost, ter da so pri anketirancih (med drugimi) najbolj razširjena obolenja: povišan krvni tlak, povišan holesterol, osteoporoza, sladkorna bolezen in debelost. Raziskava je tudi pokazala, da se starostniki trudijo za svoje zdravje, ter da ga ohranjajo z rednim gibanjem, zdravo prehrano in različnimi dejavnostmi.
Ključne besede: starost, zdravje, zdrava prehrana, telesna aktivnost, medicinska sestra
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 3258; Prenosov: 538
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

55.
DEBELOST PRI OSNOVNOŠOLSKIH OTROCIH
Mitja Novak, 2011, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: V diplomskem delu prikazujemo problematiko učencev s prekomerno težo in debelostjo v osnovni šoli, njihove prehranjevalne navade in gibalne sposobnosti. Predstavili smo pomen telesne dejavnosti na zdravje otrok in mladostnikov. Predstavljamo program zdravega prehranjevanja in zdravega hujšanja otrok in mladine in vlogo medicinske sestre in dispanzerja za otroke in mladostnike. Namen: Z raziskavo smo ugotavljali vzroke prekomerne teže in debelosti pri otrocih v osnovni šoli med prvo, drugo in tretjo triado. Ugotavljali smo tudi, kakšen odnos imajo osnovnošolci do prehrane, telesne dejavnosti, kakšno je njihovo mnenje o svoji telesni podobi ter splošno mnenje o zdravem načinu prehranjevanja in pomembnosti gibanja. Metode: Za raziskavo smo uporabili strukturiran vprašalnik po deskriptivni metodi. Pridobljene podatke ankete smo statistično obdelali z računalniškim programom Microsoft Excel, ter jih ponazorili z grafi. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, koliko otrok je prekomerno hranjenih in koliko jih že ima problem z debelostjo. Osredotočili smo se na osnovnošolske otroke po posameznih triadah. Ugotovili smo, da je bila že v prvi triadi tretjina otrok s prekomerno težo in tretjina s problemom debelosti. Diskusija o zaključku: Ugotovili smo, da otroci poznajo pomen zdravega načina življenja za kasnejše življenjsko obdobje. Ugotovili smo, da se otroci prehranjujejo zdravo, vendar nastane problem glede količine zaužite hrane ter neaktivne telesne dejavnosti.
Ključne besede: šolski otroci, prekomerna teža, debelost, zdrava prehrana, telesna dejavnost, promocija zdravja, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 3951; Prenosov: 799
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

56.
OZAVEŠČANJE UČENCEV O ZDRAVI PREHRANI NA RAZREDNI STOPNJI
Tadeja Pevec, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Ozaveščanje učencev o zdravi prehrani v teoretičnem delu osvetli pomen hrane in nato pobliže predstavi zdravo prehrano. V nadaljevanju tega dela se osredotočimo tudi na živila, njihovo hranilno in energijsko vrednost, dnevne obroke, prehranjevalno piramido, prehranjevalne navade in ne nazadnje na projekt Zdrave šole. Namen empiričnega dela v diplomskem delu pa je bil, raziskati pojem zdrave prehrane ter uživanje sadja in zelenjave med učenci dveh osnovnih šol. Pri tem smo bili pozorni na to, da je ena izmed šol vključena v projekt Zdrave šole, druga pa ne in tako smo želeli ugotoviti tudi, ali se pojavljajo razlike med njima. Poudariti moramo, da sta obe šoli vključeni v Evropski sistem razdeljevanja sadja, ki ga finančno podpira Evropska skupnost. Rezultati raziskave kažejo, da se učencem obeh šol zdi zajtrk zelo pomemben. Odstotek učencev, ki jedo zajtrk, pa je bistveno manjši. Učenci imajo zelo radi sadje in ga največkrat uživajo za malico, zajtrk in redkeje za kosilo. Uživajo ga enkrat do dvakrat dnevno. Najraje uživajo jagode, češnje in jabolka. Tudi zelenjavo imajo učenci zelo radi in jo uživajo enkrat do dvakrat dnevno. Raje imajo surovo kot kuhano zelenjavo. Od zelenjave pa najraje jedo solato, zelje in korenje. Z raziskavo smo ugotovili, da med I. OŠ Rogaška Slatina, ki je v projektu Zdrave šole, in OŠ Podčetrtek, ki ni, ni statistično značilnih razlik, kar je v skladu s pričakovanji.
Ključne besede: učenci razrednega pouka, zdrava prehrana, zajtrk, sadje, zelenjava, projekt ZDRAVA ŠOLA
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 2039; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

57.
Prehrana bolnikov s karcinomom prebavil
Jožica Krevh, 2011, diplomsko delo

Opis: Rak prebavil je skupina tumorjev, ki nastajajo na požiralniku, želodcu, debelem črevesu, danki, trebušni slinavki, v jetrih in žolčniku. Prognoze zdravljenja so spremenljive in so odvisne od specifičnosti vrste raka. Na razvoj in potek bolezni vplivata tudi prehrana in življenjski slog. Pri bolnikih z rakom prebavil sta pogosti podhranjenost in kaheksija, posebej v času zdravljenja z agresivnimi oblikami (kemoterapija, obsevanje). Individualna prehranska obravnava bolnika z rakom in prehranska intervencija sta pomembni za zmanjšanje in nadaljnje izgubljanje telesne celične mase. Predstaviti pomen pravilnega prehranjevanja bolnikov s karcinomom prebavil in pokazati v kolikšni meri sta soodvisna uspešnost okrevanja in način prehranjevanja med in po bolezni. Hkrati je namen tudi z raziskavo ugotoviti seznanjenost in informiranost bolnikov o uživanju zdrave prehrane in kaloričnih napitkov po operaciji in vlogo zdravstvenega osebja pri tem. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo. Teoretična izhodišča smo predstavili s pomočjo analize literature. Za zbiranje, analizo ter interpretacijo podatkov v raziskovalnem procesu smo uporabili anketni vprašalnik, ki zajema vprašanja zaprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih 40 bolnikov. Podatki raziskave kažejo, da so bolniki dobro informirani o pomenu in načinu zdravega prehranjevanja. Večina informacij je še vedno posredovana ustno. Pri osveščanju ima strokovno zdravstveno osebje v primerjavi z drugimi oblikami in možnostmi glavno in najpomembnejšo vlogo.
Ključne besede: kronične nenalezljive bolezni, dejavniki tveganja, zdrava prehrana, prehranska priporočila, promocija zdravega načina prehranjevanja.
Objavljeno: 27.09.2011; Ogledov: 2712; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

58.
TRŽENJE IZOBRAŽEVANJA »ZDRAVA PREHRANA – MEDICINA SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI«
Mojca Poljanec, 2011, diplomsko delo

Opis: Ljudje v današnjem času postajamo žrtve prodajalcev, ki kujejo dobiček na račun naše neobveščenosti, zmedenosti in ubogljivega uživanja hrane, ki nam jo prodajajo. Na vsakem koraku nas spremljajo oglasi za hitro prehrano, sladke gazirane pijače in programe za hujšanje ki trdijo, da lahko jeste, kar koli želite in kljub temu izgubljate kilograme, ne da bi telovadili. Naučiti ljudi zdravega življenja in jim pomagati živeti ozaveščeno je namen izobraževanja »Zdrava prehrana – medicina sedanjosti in prihodnosti«, ki ga organizira Slovensko osteološko društvo in je predmet te diplomske naloge. V diplomski nalogi, ki sledi, smo z vidika marketinškega spleta analizirali izvedbo in organizacijo izobraževanja. Predpostavili smo raziskovalna vprašanja, katere smo preko raziskave potrdili oziroma ovrgli. Namen diplomske naloge je dvigniti raven kakovosti izvajanja izobraževanja in povečati število udeležencev na izobraževanju.
Ključne besede: marketing izobraževanja, zdrava prehrana, marketinški splet, strategija marketinga, zadovoljstvo udeležencev
Objavljeno: 23.08.2011; Ogledov: 1700; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (775,81 KB)

59.
PREHRANA NOGOMETAŠA V PRIPRAVLJALNEM OBDOBJU
Marko Mladenović, 2011, diplomsko delo

Opis: Prehrana je v sodobnem svetu čedalje pomembnejši del posameznikove skrbi za zdravje. Zaradi hitro spreminjajočih se pogojev za življenje in izrednega napredka znanosti se tudi način prehranjevanja sodobnega človeka zelo hitro spreminja. Temelj zdravega načina življenja in hkrati preprečevanja bolezni, ki se ga moramo dovolj jasno zavedati, je prav zdrava prehrana. Športna prehrana je termin, ki se normalno uporablja za tiste vidike znanosti o prehrani, ki so povezani s prehrano in telesno aktivnostjo. Športna prehrana je torej del celotnega načina življenja in je predvsem hrana, ki s svojo sestavo čim bolj učinkovito podpre organizem med procesom treniranja ter ga hkrati čim manj obremeni. V tem pomenu je športna prehrana seveda tudi zdrava prehrana. Pomen ogljikovih hidratov za boljšo telesno sposobnost in kondicijo v primerjavi z beljakovinami in maščobami je že dolgo znan. Ogljikohidratni tip prehrane, ki je združen s ciljnimi treningi, poveča rezerve glikogena v mišicah in jetrih in tudi zviša izkoristek ogljikovih hidratov. Naporna vadba in močno potenje pri nogometaših lahko povzroči večje izgube tekočine, kar posledično vodi v poslabšanje sposobnosti pri vadbi in na tekmah. Telo med naporom potrebuje več vode zaradi izgube tekočine s potenjem in pospešenim dihanjem.
Ključne besede: : Skrb za zdravje, zdrava prehrana, športna prehrana, telesna aktivnost, pomen zdrave prehrane za športnika.
Objavljeno: 21.07.2011; Ogledov: 3608; Prenosov: 516
.pdf Celotno besedilo (788,85 KB)

60.
PREHRANA ŠOLSKIH OTROK
Sanja Kuzmić, 2011, diplomsko delo

Opis: Zdrava in uravnotežena prehrana otrok in mladostnikov je ključnega pomena za njihovo zdravje. V diplomski nalogi smo predstavili piramido zdrave prehrane ter načela zdravega prehranjevanja, nepravilno prehrano šolskih otrok in vzroke ter posledice, ki do tega pripeljejo. Opredelili smo vlogo staršev, učiteljev in medicinske sestre v šolskem dispanzerju in delavcev šole, ki imajo vpliv na sestavo šolske prehrane. Namen raziskave je bil ugotoviti prehrambne navade otrok in kakšna je njihova prehrana v osnovni šoli.
Ključne besede: Zdrava prehrana, šolski otroci, mladostniki, šola, starši, medicinska sestra, šolski obrok, prehranjevalni dejavniki.
Objavljeno: 31.05.2011; Ogledov: 3467; Prenosov: 563
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici