| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 86
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
41.
Odnos mladostnikov do zdrave prehrane
Anja Murg, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Mladostniki so izredno ranljiva starostna skupina, saj se v obdobju rasti za njih veliko spremeni. V obdobju mladostništva spremljajo mladostnike hormonske spremembe, spremembe telesa, nenadna preobrazba iz deklice v žensko in iz dečka v moškega ter vse skrbi, ki jih prenaša šolanje. Ker so v obdobju mladostništva v ospredju te spremembe, veliko mladostnikov ne posveča dovolj pozornosti zdravi prehrani. Namen diplomskega dela je bil predstaviti vlogo medicinske sestre pri promoviranju zdrave prehrane in s pomočjo raziskave ugotoviti, kako se prehranjujejo mladostniki ter kakšen odnos imajo do zdrave prehrane. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Podatke smo dobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 18 vprašanj zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 59 dijakov in dijakinj Srednje zdravstvene šole Murska Sobota, od tega je bilo 31 dijakov in dijakinj iz prvega letnika in 28 iz četrtega letnika. Rezultati: Raziskava je pokazala, da se mladostniki prehranjujejo dokaj zdravo, večina se strinja, da njihov način prehranjevanja vpliva na njihovo zdravje. Prav tako se večina mladostnikov trudi uživati čim bolj zdravo hrano in meni, da je zdrava prehrana pomemben vidik v njihovem vsakdanu. Sklep: Mladostniki bi se morali zavedati pomena zdrave prehrane. Ker mladostniki veliko krat ne dajejo prednosti zdravi prehrani, je potrebno, da se starši in šola vključujejo v vzgojo in izobraževanje o pomenu zdrave prehrane. Pomembno vlogo imajo tudi zdravstveni delavci, še posebej medicinske sestre, katere morajo mladostnika in starše poučiti in jim približati vsebine zdrave prehrane.
Ključne besede: mladostnik, zdrava prehrana, promocija zdravja, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra, starši
Objavljeno: 16.10.2013; Ogledov: 1965; Prenosov: 377
.pdf Celotno besedilo (930,26 KB)

42.
VEDENJE IN RAVNANJE OSNOVNOŠOLCEV O ZDRAVI PREHRANI
Špela Lipovšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo ˝Védenje in ravnanje osnovnošolcev o zdravi prehrani˝ je sestavljeno iz dveh celot – teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili zdrav način življenja in dejavnike, ki omogočajo zdravo življenje vsakega posameznika. Velik poudarek je na tem, kaj naj bi zdrava prehrana bila, katere so sestavine zdrave prehrane ter kako se je potrebno prehranjevati. Natančneje smo predstavili resolucijo o nacionalnem programu prehranske politike, postavili pod drobnogled, kakšna je prehrana osnovnošolcev ter primerjali prehrano med mestno in primestno šolo. V empiričnem delu je bila v raziskavi uporabljena deskriptivna metoda pedagoškega raziskovanja. Predstavljamo rezultate empirične raziskave, vezane na teoretična spoznanja. Zanimalo nas je, kakšno je znanje osnovnošolcev o zdravi prehrani in kaj le-ti dejansko jedo. Predstavljena je analiza raziskovanja med učenci tretjega, petega, sedmega in devetega razreda mestne in primestne osnovne šole. Ugotavljamo, da je znanje osnovnošolcev o zdravi prehrani zelo dobro, vendar se dejansko osnovnošolci še vedno manj zdravo prehranjujejo.
Ključne besede: zdrav način življenja, zdrava prehrana, osnovna šola, šolska prehrana, učenci.
Objavljeno: 09.10.2013; Ogledov: 1321; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

43.
KAJ IN KOLIKO PIJEJO UČENCI NA OŠ ARTIČE
Simona Sotošek, 2013, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo zaokrožata dve zaključeni celoti – teoretična in empirična. V teoretičnem delu je natančneje opredeljen zdrav način življenja s poudarkom na zdravem pitju. Slovenski osnovnošolci se v času svojega šolanja mnogokrat srečajo s spodbudo po pitju ustrezne količine pijače, saj je slednja nujno potrebna za vzdrževanje ravnovesja vode v telesu. Tudi Državni zbor Republike Slovenije je 22. 3. 2005 sprejel Resolucijo o nacionalnem programu prehranske politike (Uradni list RS, št. 39/2005), v kateri so zabeležena tudi priporočila ravnateljem izobraževalnih ustanov za zdravo uživanje pijače. Na osnovi teh priporočil in teoretičnih dognanj, je bila izpeljana empirična raziskava na OŠ Artiče (v njej so sodelovali vsi učenci OŠ, ki so bili na dan anketiranja prisotni pri pouku). Izsledki raziskav kažejo, da anketirani učenci dobro vedo, da je najbolj ustrezna izbira pijače navadna voda, katero tudi sami najpogosteje izberejo.
Ključne besede: Zdrav način življenja, zdrava prehrana, pitje, osnovna šola, znanje in ravnanje otrok
Objavljeno: 08.10.2013; Ogledov: 1119; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

44.
ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA S STALIŠČA UŽIVANJA TEKOČIN - KAJ IN KOLIKO PIJEJO UČENCI OSNOVNE ŠOLE FRAM
Tara Abraham, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Zdrav način življenja s stališča uživanja tekočin – kaj in koliko pijejo učenci Osnovne šole Fram je razdeljeno na dva dela – teoretični in empirični. V teoretičnem delu predstavljamo, kaj vse je pogojeno z zdravim načinom življenja, nekaj o pitju tekočin in zdravi prehrani ter predstavimo osnovno šolo Fram, s katero smo sodelovali v empiričnem delu. V drugem, empiričnem delu diplomskega dela predstavimo rezultate, podrobnejšo analizo in ugotovitve empirične raziskave, v kateri so sodelovali učenci vseh razredov Osnovne šole Fram. Z empirično raziskavo smo želeli proučiti kaj, kdaj in koliko pijejo anketirani učenci. Ali izbirajo bolj zdravo ali manj zdravo pijačo? Izvedeti smo želeli tudi, kakšno je njihovo znanje o pijačah. Zanimalo nas je tudi, v kolikšni meri na njihovo izbiro pijač in znanje o le-teh vplivata spol in triletje, ki ga obiskujejo. Ugotovili smo, da se pri izbiri pijače rezultati razlikujejo tako glede na spol kot tudi triletje, ki ga učenci obiskujejo. Vsi učenci, ne glede na spol ali triletje, pa so dobro seznanjeni o tem, katera pijača je najbolj zdrava.
Ključne besede: zdrav način življenja, zdrava prehrana, pitje, osnovna šola, učenci
Objavljeno: 07.10.2013; Ogledov: 1145; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

45.
PREHRANJEVALNE NAVADE ŠTUDENTOV FAKULTETE ZA ZDRAVSTVENE VEDE UNIVERZE V MARIBORU
Janja Rotovnik Turinek, 2012, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil s pomočjo standardiziranega vprašalnika raziskati in prikazati prehranjevalne navade študentov Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru ter njihovo mnenje o subvencionirani študentski prehrani. V magistrskem delu so opisane smernice zdravega prehranjevanja za študente, energijske potrebe ter načrtovanje jedilnikov v dnevni prehrani študentov. Raziskovalna metodologija. Izvedli smo presečno pregledno populacijsko epidemiološko raziskavo, ki je bila narejena na vzorcu 100 študentov Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Raziskavo smo izvedli s prirejenim vprašalnikom Cindi Slovenija: »Z zdravjem povezan vedenjski slog«. Raziskava je temeljila na samo poročanju o njihovih prehranjevalnih navadah in mnenju glede subvencionirane študentske prehrane. Podatke smo analizirali z različnimi statističnimi metodami. Rezultati. Ugotovili smo, da študentje fakultete za Zdravstvene vede Univerze v Mariboru pogosteje od svojih sošolk jedo hitro prehrano in manj pogosto zdravo prehrano, raje tudi dosoljujejo hrano. V raziskavi smo ugotovili tudi, da trenutno znanje o zdravi prehrani ne vpliva na indeks telesne mase, ter da se študentje z normalnim indeksom telesne mase ne prehranjujejo bolj zdravo od svojih sošolcev s čezmernim indeksom telesne mase. Glede raziskave zadovoljstva študentov s subvencionirano prehrano lahko zaključimo, da so študentje, ki se pogosteje poslužujejo subvencionirane prehrane, bolj zadovoljni z njo kot tisti, ki jo redkeje jedo. Analiza je pokazala tudi, da višji kot je letnik študija, manjša je pogostost uživanja subvencionirane študentske prehrane. Rezultate raziskave smo primerjali z rezultati nacionalne raziskave »Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije 2008 - Z zdravjem povezan vedenjski slog« in nismo zaznali večjih statističnih razlik med njima. Sklep. Nezdrave prehranjevalne navade, zlasti neprimerna izbira živil in neredna prehrana, lahko povzročijo slabše počutje in delovno storilnost, hkrati vplivajo na zmanjšano odpornost organizma in so dejavnik tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni v poznejšem življenjskem obdobju. Pomembno je torej osveščanje že najmlajših generacij za zdravo mladost in kasnejšo starost.
Ključne besede: zdrava prehrana, smernice zdrave prehrane, subvencionirana študentska prehrana, prehranjevalna kultura, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 25.02.2013; Ogledov: 2878; Prenosov: 559
.pdf Celotno besedilo (750,74 KB)

46.
Prehranjevalne navade osnovnošolskih otrok v Sloveniji in na Madžarskem
Benjamin Dora, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili zdravo prehrano otrok in pomen le-te, načela zdravega prehranjevanja, vlogo medicinske sestre pri vzgoji šolskih otrok o zdravih prehranjevalnih navadah ter pomen organizirane prehrane v osnovni šoli. Namen raziskave je bil ugotoviti prehranjevalne navade otrok Dvojezične osnovne šole Dobrovnik, njihovo zadovoljstvo s prehrano v šoli in uresničevanje smernic za prehranjevanje. Opravili smo tudi primerjavo s prehranjevalnimi navadami otrok v osnovni šoli na Madžarskem in njihovo zadovoljstvo s prehrano v šoli. Raziskovalna metodologija. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, kot raziskovalni instrument pa anketni vprašalnik in delno strukturiran intervju. Rezultate smo ponazorili s pomočjo grafov. Rezultati. Rezultati raziskave kažejo na to, da so prehranjevalne navade učencev Dvojezične osnovne šole Dobrovnik dobre, saj uživajo veliko sadja in zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov, žita in žitnih izdelkov, pijejo vodo, prav tako so anketirani učenci zadovoljni s šolsko prehrano. Ugotavljamo pa, da pojejo preveč slaščic, popijejo preveč sladkanih pijač in da pred odhodom v šolo redno zajtrkuje le dobra tretjina učencev. Prehranjevalne navade anketiranih učencev osnovne šole na Madžarskem ter njihovo zadovoljstvo s prehrano v šoli se bistveno ne razlikujejo. Sklep. Ugotavljamo, da organizirana prehrana v osnovni šoli vpliva na oblikovanje zdravih prehranjevalnih navad in zdrav način življenja otrok, saj jim omogoča uživanje zdravih obrokov. Učenci Dvojezične osnovne šole Dobrovnik zaužijejo priporočene količine sadja in zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov, žita in žitnih izdelkov ter mesa. S šolsko prehrano so zadovoljni. Ocenjujemo, da na šoli upoštevajo smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, da v sklopu ponudbe šolske prehrane omogočajo uživanje zdravih obrokov vsem učencem ter vzgajajo in izobražujejo vse učence na področju prehrane in zdravega prehranjevanja.
Ključne besede: šolski otroci, zdrava prehrana, prehranjevalne navade, medicinska sestra, smernice, osnovna šola
Objavljeno: 07.01.2013; Ogledov: 2268; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (7,16 MB)

47.
ZDRAVA PREHRANA - KAJ JEDO IN KAJ VEJO O NJEJ OSNOVNOŠOLCI MESTNE IN PODEŽELSKE OSNOVNE ŠOLE IZ OBČINE SLOVENSKA BISTRICA
Urška Kogej, 2012, diplomsko delo

Opis: Zdrava prehrana nam ne pomeni nič, če je sami ne uživamo. Pomembno je, da se zavedamo, s kakšno hrano se prehranjujemo, in da s svojo pozitivno odločitvijo vplivamo tudi na svojo okolico. Predvsem je pomembno, da se o zdravi prehrani zavedajo že otroci, ki prevzemajo navade prehranjevanja od svojih staršev. K tem navadam pripomore tudi šola s svojimi dejavnostmi in hrano, ki jo ponuja. Poudarek diplomske naloge je na zdravi prehrani anketiranih osnovnošolskih otrok. Namen je bil ugotoviti, kaj o zdravi prehrani vedo in če se zdravo prehranjujejo učenci tretjega, petega, sedmega in devetega razreda OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica (mestna šola) in OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec (podeželska šola). V teoretičnem delu je predstavljeno zdravo življenje in dejavniki, ki omogočajo zdravo življenje. Posebej je analizirana prehranska piramida, predstavljena je prehrana v osnovni šoli ter Resolucija o nacionalnem programu prehranske politike. V empiričnem delu je bila v raziskavi uporabljena deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. V tem delu je predstavljena analiza raziskave med učenci tretjega, petega, sedmega in devetega razreda mestne in podeželske osnovne šole. Zanimalo nas je, v kolikšni meri na njihovo znanje o zdravi prehrani in uživanju le-te vplivajo spol, razred in lokacija osnovne šole, ki jo anketirani učenci obiskujejo. Rezultati so pokazali, da so učenci obeh anketiranih šol dobro ozaveščeni o tem, kaj je zdrava prehrana, in vendar znanje ne pomeni nič, če ga ne uporabiš, se pravi, da v primeru uživanja zdrave prehrane ne ravnajo zdravo.
Ključne besede: Zdrava prehrana, prehranska piramida, prehrana v osnovni šoli, učenci.
Objavljeno: 03.01.2013; Ogledov: 2242; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

48.
Prehranjevalne navade medicinskih sester na delovnem mestu
Petra Berce, 2012, diplomsko delo

Opis: Zdrava in uravnotežena prehrana je ključnega pomena za zdravje in zdrav način življenja. Ker danes preživimo veliko časa na delovnem mestu, je izrednega pomena, da se tudi na delovnem mestu prehranjujemo zdravo. V diplomskem delu smo podrobneje predstavili pomen zdravega in uravnoteženega prehranjevanja ter prehranjevanje na delovnem mestu. Izvedli smo raziskavo, katere namen je bil, da ugotovimo, kako se medicinske sestre prehranjujejo na delovnem mestu ter ali so zadovoljne z možnostmi prehranjevanja. Raziskovalna metodologija: Za raziskavo je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Teoretična izhodišča smo opredelili s pomočjo analize domače in tuje literature. Kot raziskovalni instrument, smo uporabili delno strukturiran vprašalnik. Kvantitativne podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel ter rezultate ponazorili v obliki frekvenčnih grafikonov. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali naslednje prehranjevalne navade medicinskih sester: v večini primerov ne zaužijejo zajtrka, zaužijejo premalo obrokov na dan, popijejo premalo tekočine na delovnem mestu, imajo premalo časa za malico, kadilke pa obrok večinoma nadomestijo s cigareto. S ponudbo hrane, ki jim jo omogoča delodajalec niso zadovoljne in jo le redko izkoriščajo, zato bi morale vsaj same poskrbeti, da si zdrav obrok prinesejo od doma, a je takih, ki to redno počnejo le približno polovica. Razprava in sklep: Medicinske sestre, kot promotorke zdrave prehrane, teoretično vedo, kakšen je pravilen način zdravega in uravnoteženega prehranjevanja, a jim okoljski zaviralniki po eni strani in pomanjkanje samoinciative na drugi strani preprečujejo, da bi teoretično znanje prenesli v prakso. Za boljše prehranjevanje na delovnem mestu bi torej lahko poskrbel vsak posameznik sam, delodajalec pa bi zaposlenim moral omogočiti zadosten čas za malico. Veliko pa bi delodajalec pripomogel tudi, če bi na delovnem mestu omogočil ustrezno organizirano prehrano.
Ključne besede: prehranjevanje na delovnem mestu, medicinska sestra, zdrava in uravnotežena prehrana.
Objavljeno: 29.10.2012; Ogledov: 2218; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

49.
Vpliv gibanja in prehrane na telesno težo nosečnice
Mojca Rožič, 2012, diplomsko delo

Opis: Obdobje nosečnosti predstavlja za žensko eno najlepših obdobij, zato je pomembno, da je nosečnica seznanjena o zdravem prehranjevanju in telesni aktivnosti v času nosečnosti, ter o ustreznem povečanju telesne teže v posameznih trimesečjih. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti pomen zdrave uravnotežene prehrane in telesne aktivnosti v času nosečnosti na počutje in zdravje nosečnice ter na razvoj in zdravje ploda, ter z raziskavo ugotoviti, koliko pridobijo nosečnice na telesni teži v času nosečnosti, kako se prehranjujejo in koliko so telesno aktivne. Raziskovalna metodologija: Raziskavo smo opravili v Zdravstvenem domu Dr. Adolfa Drolca v Mariboru med 100 ženskami, ki so pred kratkim rodile in so prišle na pregled v ginekološko ambulanto. Kot instrument raziskovanja smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 20 vprašanj. Rezultati: Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da se je večina nosečnic prehranjevalo zdravo, ter da je večina nosečnic pridobila v času nosečnosti primerno število kilogramov. Večina nosečnic je bila seznanjenih o vlivu prekomerne telesne teže na nosečnico ter na plod, kar pomeni, da nosečnice dobijo s strani zdravstvenega osebja dovolj informacij o zdravem načinu življenja v času nosečnosti. Sklep: Pomembno je, da nosečnica v času nosečnosti upošteva načela zdrave prehrane ter da je telesno aktivna, saj se lahko na ta način izogne težavam in boleznim v času nosečnosti, pri tem ima kot zdravstveni vzgojitelj pomembno vlogo tudi medicinska sestra.
Ključne besede: nosečnost, nosečnica, zdrava prehrana, gibanje, telesna teža
Objavljeno: 02.10.2012; Ogledov: 1961; Prenosov: 425
.pdf Celotno besedilo (939,13 KB)

50.
VPLIV PREHRANE NA GIBALNI RAZVOJ OTROK V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Karmen Jesenko, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja temo vpliv prehrane na gibalni razvoj otrok v predšolskem obdobju. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv prehrane na gibalni razvoj otrok. Teoretični del smo razdelili na dva dela, prehrano in gibalni razvoj. Prvi predstavlja prehrano, njene bistvene sestavine, zdravo prehrano za otroke, energijsko vrednost, prehrano v vrtcih, nezdravo prehrano, njene posledice, smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, potek hranjenja v vrtcih in odnos do hrane. Pri gibalnem razvoju so opisane gibalne sposobnosti, gibalne dejavnosti, vloga vzgojitelja pri gibalnem razvoju, gibalne dejavnosti v kurikulumu za vrtce in vpliv prehrane na gibalni razvoj. V empiričnem delu so analizirani rezultati raziskave, narejene v vrtcu Rogaška Slatina in Rogatec. V raziskavo je bilo vključenih 40 strokovnih delavk. Rezultate smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 24 vprašanj. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako strokovne delavke v vzgojni proces vključujejo gibanje, če so same dovolj gibalno aktivne, kako otroke spoznavajo s pojmom zdrava prehrana, če se otroci v vrtcu zdravo prehranjujejo in če vedo, da in kako prehrana vpliva na gibalni razvoj. Ugotovitve so pokazale, da strokovne delavke otroke seznanjajo s pojmom zdrava prehrana, otrokom ponujajo različne gibalne aktivnosti, vedo, kako prehrana vpliva na gibalni razvoj. Gibalna aktivnost strokovnih delavk je različna. Nekatere so aktivne vsak dan, nekatere dvakrat na teden, nekaj pa jih gibalno sploh ni aktivnih.
Ključne besede: zdrava prehrana, način prehranjevanja v vrtcu, gibalni razvoj, gibalne dejavnosti, gibalne sposobnosti, vpliv prehrane na gibalni razvoj.
Objavljeno: 20.09.2012; Ogledov: 2866; Prenosov: 426
.pdf Celotno besedilo (651,42 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici