| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 86
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
21.
PREHRANJEVALNE NAVADE UČENCEV IN NJIHOV ODNOS DO HRANE PRI ŠOLSKIH OBROKIH
Aleš Brezočnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Vsako živo bitje za svoj obstoj potrebuje hrano, ki mu daje energijo in potrebne snovi za rast, razvoj in obstoj. V obdobju po rojstvu za primerno prehranjevanje skrbijo starši, z odraščanjem pa posameznik oblikuje svoje prehranjevalne navade. Med slednje pa ne sodi zgolj tisto kar radi jemo ali ne, temveč na primer tudi kako si hrano pripravimo, kje jo zaužijemo in koliko obrokov dnevno pojemo. Ob tem se vzporedno razvija tudi odnos do hrane, ki je lahko bolj ali manj brezbrižen, ali pa hrana postane vrednota, ki uživa določeno mero spoštovanja. V razvoju prehranjevalnih navad in odnosa do hrane pomembno vlogo igrajo tudi vzgojno-izobraževalne ustanove, kjer posamezni učenci zaužijejo tudi do tri obroke hrane dnevno. V teoretičnem delu magistrske naloge smo podrobneje predstavili hrano in različne prehranjevalne navade ter vlogo staršev pri oblikovanju le-teh pri svojih otrocih, organizacijo šolske prehrane v osnovnih šolah ter nekatere vidike prehranjevalnih navad mladostnikov. V empiričnem delu predstavljamo rezultate raziskave, izvedene preko anketnih vprašalnikov na šestih osnovnih šolah. Ugotovili smo, da je teoretično znanje o zdravih prehranjevalnih navadah učencev zadovoljivo, a ga premalo upoštevajo v vsakdanjem življenju. Dobra polovica vseh vprašanih vsak dan zajtrkuje, kosilo pa večina učencev zaužije v šoli. Sadje vsakodnevno vsaj enkrat uživa skoraj tri četrtine vprašanih. Raziskava je sicer pokazala boljše prehranjevalne navade pri mlajših učencih, dekletih in učencih podeželskih šol.
Ključne besede: osnovna šola, prehrana, zdrava prehrana, prehranjevalne navade učencev
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1058; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

22.
KAJ JEDO IN KAJ VEJO O ZDRAVI PREHRANI UČENCI OSNOVNE ŠOLE PREVALJE
Špela Šumnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Zdrava prehrana je pomemben dejavnik v našem življenju. Tega se moramo zavedati, saj z zdravo prehrano in zdravim načinom življenja pripomoremo k bolj kakovostnemu življenju. Pomembno je, da se začnemo o zdravi prehrani pogovarjati že v otroštvu, saj si s tem privzgojimo prehrambne navade, kar se odraža vse življenje. Diplomsko delo »Kaj jedo in kaj vejo o zdravi prehrani učenci Osnovne šole Prevalje« je sestavljeno iz dveh delov: iz teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu je podrobneje opisan zdrav način življenja; dejavniki, ki pripomorejo k bolj kakovostnemu načinu življenja. Poudarek je na zdravi prehrani, načelih zdrave prehrane in njenih sestavinah. Podana je tudi analiza jedilnikov izbrane osnovne šole z vidika zdrave prehrane. Na podlagi te je ugotovljeno, da je učencem ponujena pestra, zdrava hrana. Občasno je sicer na jedilniku manj zdrava hrana, kar je posledica učenčevih želja. Manj sladek čaj bi lahko zamenjali z nesladkanim. Pohvalno je, da ima učenec pri kosilu izbiro –postreže si lahko z vodo ali čajem. V empiričnem delu so podani rezultati raziskave, v katero so bili vključeni učenci petega, sedmega in devetega razreda Osnovne šole Prevalje (N=143). Ugotovljeno je, da učenci veliko vedo o zdravi prehrani, sodelujejo pri projektih, a v veliki večini se ne prehranjujejo zdravo. Prevečkrat posežejo po hitri hrani. Večina učencev bi lahko povečala tudi količino popite tekočine.
Ključne besede: zdrav način življenja, zdrava prehrana, osnovna šola, jedilniki, znanje in prehranjevanje
Objavljeno: 17.08.2016; Ogledov: 628; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

23.
Kaj o zdravi prehrani védo in kaj jedo učenci osnovne šole Janka Padežnika
Tjaša Mlakar, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Kaj o zdravi prehrani vedo in kaj jedo učenci osnovne šole Janka Padežnika je sestavljeno iz dveh zaokroženih, med seboj dopolnjujočih celot - teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je opredeljen zdrav način življenja, opisana zdrava prehrana in predstavljen projekt Zdrava šola. V empiričnem delu pa je s stališča zdrave prehrane analiziran šestmesečni jedilnik Osnovne šole Janka Padežnika Maribor in predstavljena empirična raziskava, s pomočjo katere je ugotovljeno, kaj o zdravi prehrani vedo in kaj jedo učenci Osnovne šole Janka Padežnika Maribor (N = 260). Ugotovljeno je, da anketirani učenci veliko vedo o zdravi prehrani, vedo, kaj je zdravo jesti in poznajo primerno število dnevnih obrokov hrane. Kljub znanju, ki ga imajo o zdravi prehrani, uživajo manj zdravo hrano, vendar v večini ne večkrat tedensko. V večini imajo anketirani učenci redne dnevne obroke hrane, vendar pijejo premalo tekočine.
Ključne besede: zdrava prehrana, prehranska piramida, osnovna šola, znanje o zdravi prehrani, prehranjevalne navade
Objavljeno: 04.08.2016; Ogledov: 1124; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

24.
PREHRAMBENE NAVADE IN ŠPORTNE AKTIVNOSTI PREDŠOLSKIH OTROK
Janja Jančigaj, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Prehrambene navade in športna aktivnost predšolskih otrok je predstavljeno, kakšna je povezanost športne aktivnosti in prehrambenih navad predšolskih otrok. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšne prehrambene navade imajo otroci, ki obiskujejo vrtec, kakšno vlogo imajo pri tem njihovi starši, kako pogosto so otroci športno aktivni zunaj vrtca in katere so njihove aktivnosti. Teoretični del smo razdelili na dva dela, na prehrano in motoriko. Pri prehrani je opisana zdrava prehrana, prehrana predšolskega otroka, organizacija prehrane v celjskih vrtcih; pri motoriki pa gibalne sposobnosti otrok, gibalni razvoj, gibalne dejavnosti v kurikulumu za vrtce, vpliv prehrane na gibalni razvoj otroka in organizirane gibalno-športne dejavnosti za predšolske otroke v Celju. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave. V raziskovalnem vzorcu je sodelovalo 50 staršev predšolskih otrok. Na podlagi podatkov o teži in višini otrok ugotavljamo, da ima večina otrok normalno telesno težo, glede na indeks telesne mase. Ugotovili smo, da se otroci, ki obiskujejo celjski vrtec, zdravo prehranjujejo in da starši poznajo posledice nezdravega in nepravilnega prehranjevanja. Starši so z otrokom športno aktivni 2‒3-krat na teden, večina otrok pa poleg tega obiskuje še organizirano športno vadbo.
Ključne besede: predšolski otrok, prehrana, zdrava prehrana, vzgojitelj, starši, gibalne sposobnosti, gibalna športna dejavnost
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 1269; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

25.
PREHRANJEVALNE NAVADE PREJEMNIKOV DENARNE SOCIALNE POMOČI
Barbara Štiblar, 2016, magistrsko delo

Opis: Pomembno dejstvo, ki me je pripeljalo k izbiri teme za magistrsko nalogo je, da revščina vedno bolj narašča. In kar samo po sebi se postavlja vprašanje, koliko pomena ljudje, ki živijo pod pragom revščine posvečajo zdravi prehrani. Dejstvo je, da je kvalitetna prehrana bistvenega pomena za spodbujanje zdravega načina življenja in blaginje. Zdravo in uravnoteženo prehranjevanje vpliva na boljšo kakovost življenja, nasprotno pa neustrezna prehrana vodi v povečano dovzetnost za bolezni. V magistrski nalogi sem se osredotočila na prehranjevanje prejemnikov denarne socialne pomoči. Denarna socialna pomoč je minimalni znesek, za katerega država smatra, da je dovolj visok za preživetje. Sploh tisti, ki se s tem ukvarjamo pa vemo, da temu ni tako. Zanimali so me tipični vzorci prehranjevanja teh ljudi, dejavniki, ki vplivajo na nakup hrane, njihovo zdravo oz. nezdravo prehranjevanje ter zdravo prehranjevanje v povezanosti z lastništvom vrtov. V teoretičnem delu naloge sem najprej predstavila dejavnike, ki vplivajo na vedenje porabnikov (torej tudi prejemnikov denarne socialne pomoči pri nakupu hrane). Podrobneje sem opisala notranje in zunanje dejavnike. Nadalje sem se osredotočila na prehrano – pomen zdrave prehrane, kakšna je zdrava prehrana, kakšne so prehranjevalne navade v Sloveniji. Na koncu teoretičnega dela pa je podrobno predstavljeno delo Centra za socialno delo, socialni transferji in denarna socialna pomoč. V drugem delu magistrske naloge je podana empirična raziskava, katero sem izvedla z metodo anketiranja. V anketi je sodelovalo 106 prejemnikov denarne socialne pomoči, od tega je bilo 99 vprašalnikov veljavnih in to je število, ki predstavlja vzorec analize. Preverjala sem štiri hipoteze, zanimalo me je namreč ali obstajajo tipični vzorci prehranjevanja pri prejemnikih denarne socialne pomoči (torej pri ljudeh, ki so finančno zelo omejeni), ali ima pri teh ljudeh največji vpliv na nakup hrane cena, ali se večina prejemnikov denarne socialne pomoči ne prehranjuje zdravo in ali se tisti, ki imajo vrtove prehranjujejo bolj zdravo, kot tisti, ki jih nimajo. Podatke sem tabelarično in grafično prikazala z uporabo računalniških programov Word in Excel. Rezultati so bolj ali manj pričakovani in kažejo, da obstajajo določeni vzorci prehranjevanja prejemnikov denarne socialne pomoči. Med drugim je zanimivo to, da imajo le redki več kot tri obroke na dan. Analiza je v skladu s pričakovanjem pokazala tudi, da je najpomembnejši dejavnik pri nakupu hrane cena, med najmanj pomembnimi dejavniki pa sta, da je hrana zdrava in slovenska. Mogoče je nekoliko presenetljiv rezultat, da se kljub vsem domnevam prejemniki denarne socialne pomoči prehranjujejo zdravo. K temu pripomore velik odstotek ljudi, ki poseduje vrt, saj si tako zelenjavo pridelajo doma. In tukaj sem ugotovila tudi povezavo med lastništvom vrtov in zdravo prehrano. Tisti, ki imajo vrt se namreč prehranjujejo bolj zdravo, kot tisti, ki vrta nimajo.
Ključne besede: notranji in zunanji dejavniki vedenja porabnikov, zdrava prehrana, center za socialno delo, denarna socialna pomoč
Objavljeno: 30.05.2016; Ogledov: 1089; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

26.
Prehrana mladih nekoč in danes
Mojca Rožič, 2016, magistrsko delo

Opis: Predstavili smo zdravo in uravnoteženo prehrano mladih in starejših ljudi glede na njihove potrebe, spol in telesno aktivnost ter z raziskavo ugotovili, kakšne so razlike med načinom prehranjevanja mladih zdaj in pred štiridesetimi leti. Raziskavo smo opravili med mladimi, ki obiskujejo oziroma so končali Fakulteto za zdravstvene vede, in starejšimi, ki so prišli na zdravniški pregled k osebnemu zdravniku v Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor.
Ključne besede: mladostnik, starostnik, zdrava prehrana, prehranjevalne navade.
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 2668; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (681,66 KB)

27.
VLOGA IN POMEN ŠOLE PRI SPODBUJANJU ZDRAVEGA NAČINA ŽIVLJENJA UČENCEV V OSNOVNI ŠOLI
Karmen Grabar, 2015, magistrsko delo

Opis: V pričujoči magistrski nalogi smo preučili, na kakšen način šola spodbuja učence k zdravemu načinu življenja. V prvem delu smo se osredotočili na opredelitev pojma zdravje in zdrav življenjski slog. Opisali smo nekatere dejavnike tveganja za zdravje, natančneje pa smo opredelili telesno dejavnost in zdravo prehrano, ki pomembno pripomoreta h krepitvi in ohranjanju zdravja posameznika. Poleg dejavnikov smo pogledali vlogo in ukrepe šole pri spodbujanju otok k zdravemu načinu življenja, posebno pozornost smo namenili šolski svetovalni službi ter sodelovalnemu odnosu med šolsko svetovalno službo in učitelji. Magistrska naloga vključuje empirično raziskavo, narejeno na vzorcu učiteljev predmetnega in razrednega pouka. Temeljni namen raziskave je bil ugotavljati vlogo in ravnanje učiteljev pri spodbujanju zdravega načina življenja otrok in mladostnikov. Zanimalo nas je, kako pogosto učitelji sodelujejo pri dejavnostih, ki so povezane z zdravim načinom življenja, kako pogosto sodelujejo s šolsko svetovalno službo, kako pogosto spodbujajo učence k aktivnostim, ki so povezane z zdravjem pri rednem pouku, kakšen pomen pripisujejo posameznim učnim predmetom v osnovni šoli, kateri dejavniki po njihovem mnenju najbolj vplivajo na zdravje učencev ter preučiti njihovo usposobljenost na temo zdrav način življenja. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 196 učiteljev iz osnovnih šol v Podravski regiji. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnih vprašalnikov in jih obdelali s statističnim programom SPSS. Za izračun razlik glede na delovno mesto učiteljev smo uporabili χ² – preizkus in Mann-Whitneyjev U-preizkus. Pokazalo se je, da med učitelji razrednega in predmetnega pouka obstajajo razlike v oceni pomembnosti dejavnikov, v pogostosti sodelovanja pri izvedbi oz. organizaciji določenih dejavnosti, v pogostosti sodelovanja s šolsko svetovalno službo, v pogostosti izvajanja dejavnosti pri rednem pouku, v učiteljevi oceni predmetov v osnovni šoli in v usposobljenosti učiteljev.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, zdrava prehrana, telesna dejavnost, osnovna šola, šolska svetovalna služba, učitelji
Objavljeno: 08.10.2015; Ogledov: 1518; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

28.
DOKAZOVANJE HOLESTEROLA V ŽIVILIH IN VPLIV NA ZDRAVJE
Mateja Kolar, 2015, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Izhodišča: Diplomsko delo zajema opis holesterola. Povišan holesterol v krvi je vse večji problem zaradi nepravilne oziroma neprimerne prehrane in dednih dejavnikov. Metode: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov – teoretičnega in raziskovalnega. V teoretičnem delu smo predstavili, kako sploh holesterol nastane, katere oblike holesterola poznamo, normalne vrednosti holesterola in posledice, kadar pride do odstopanja v vrednosti holesterola. Zajeli smo načine, kako zmanjšati povišane vrednosti holesterola v krvi. V raziskovalnem delu smo s pomočjo Lieberman-Buchardove reakcije ugotovili, katera živila iz običajne prehrane vsebujejo največ holesterola in primerjali vrednosti z rezultati iz literature. V raziskavi smo uporabili različne vrste sira, mleka, maslo, domač kefir, domača jajca in sirne namaze. Rezultati: Prišli smo do spoznanja, da ima od testiranih vrst mleka največ holesterola kozje mleko, najmanj pa mleko s 3,5 % mlečne maščobe. Od testiranih sirnih namazov ima največ holesterola sirni namaz A s 55 % m.m., najmanj pa lahki namaz E s 40 % m.m. Od testiranih sirov ima največ holesterola sir A (Feta sir) z 48 % m.m., najmanj pa sir E (Mozzarella sir). Nazadnje smo testirali, koliko holesterola je v maslu, domačih kokošjih jajcih in domačem kefirju. Raziskava je pokazala, da je največ holesterola v domačih jajcih, najmanj pa v domačem kefirju. Diskusija in zaključki: Za naše prehranjevanje si vzamemo premalo časa, zato se prehranjujemo nezdravo in to se čez čas kaže na našem počutju in nato pri zdravju. V telo vnašamo prevelike količine neustrezne prehrane, ki vsebuje tudi holesterol, kar lahko privede do povišane vsebnosti holesterola v krvi.
Ključne besede: holesterol, maščoba, srčno-žilne bolezni, zdrava prehrana.
Objavljeno: 15.04.2015; Ogledov: 2742; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (711,55 KB)

29.
MODEL IZKUSTVENEGA UČENJA V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE - ZDRAVA PREHRANA
Tara Filipovič, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Model izkustvenega učenja v 3. razredu osnovne šole – Zdrava prehrana se povezujeta dve zaključeni celoti – teoretična in praktična. V teoretičnem delu je podrobneje predstavljena zdrava prehrana, izkustveno učenje in učni predmet Spoznavanje okolja s stališča zdrave prehrane. V praktičnem delu je predstavljena učna ura zdrava prehrana v tretjem razredu osnovne šole (podrobna učna priprava, potek in evalvacija), kjer so bile upoštevane vse teoretične zakonitosti izkustvenega učenja.
Ključne besede: izkustveno učenje, zdrava prehrana, spoznavanje okolja, prvo triletje, tretji razred
Objavljeno: 14.04.2015; Ogledov: 1238; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

30.
OSVEŠČENOST STARŠEV O POMENU ZDRAVE PREHRANE IN GIBANJA PREDŠOLSKIH OTROK
Sara Bračič, 2014, diplomsko delo

Opis: Zdrava prehrana in gibanje sta pomembna dejavnika v obdobju odraščanja. S pravilnim prehranjevanjem in zadostnim gibanjem preprečujemo debelost, ki je vedno pogostejša bolezen pri predšolskih otrocih. Zato je pomembno, da otroka že zgodaj naučimo, kaj je zdrava prehrana in kako pomembno je zanj gibanje. Družina je prvo okolje, kjer otrok odrašča, zato morajo biti starši skrbno obveščeni o zdravi prehrani in gibanju svojih otrok. Ključnega pomena je tudi medicinska sestra v pediatrični ambulanti, saj ob vsakem obisku staršem in otrokom svetuje, odgovarja na vprašanja in spodbuja, kako zagotavljati čim bolj zdrav način življenja.
Ključne besede: Zdrava prehrana, gibanje, predšolski otroci, medicinska sestra, zdravstvena nega otroka.
Objavljeno: 11.12.2014; Ogledov: 1544; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici