| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 86
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
11.
Vpliv oglaševanja na nakup zdrave prehrane v Sloveniji
Špela Kralj, 2017, magistrsko delo

Opis: Tempo življenja povprečnega človeka je enostavno prehiter, vse hočemo narediti takoj, zdaj, v tem trenutku. Preveč smo izpostavljeni raznim stresnim situacijam, ki pa na nas zelo slabo vplivajo tako fizično kot tudi psihično. Preveč imamo skrbi, preveč se obremenjujemo s stvarmi, ki mogoče niso tako zelo pomembne. In tukaj na nek način pozabimo na nas, na naše psihofizično zdravje. In na tem mestu je oglaševanje tisto, ki nas opozarja, da moramo vedeti, kakšno hrano uživamo, koliko te hrane uživamo, kako jo uživamo in ali se dovolj gibamo. Povsod vidimo razne reklamne panoje, bilboarde, razne promocije in degustacije, letake, prospekte, tudi na TV, radiu, internetu ipd. zasledimo oglaševanje o zdravem prehranjevanju ter gibanju, torej nas oglaševanje spremlja vsepovsod. Najbolj množično oglaševanje današnjega časa je oglaševanje na internetu, splet nam daje vse informacije, ki jih potrebujemo, dostopen je kjerkoli in kadarkoli. Cilj te naloge je predvsem ta, da ugotovimo, ali oglaševanje vpliva na potrošnika in njegovo odločitev o nakupu zdrave prehrane. V teoretičnem delu magistrske naloge želimo prikazati, kako oglaševanje definirajo razni strokovnjaki, kako sploh je oblikovano uspešno komuniciranje, preko katerih medijev lahko oglašujemo. V teoriji smo tudi želeli preveriti, kako biti čim bolj kreativen, učinkovit ter uspešen v oglaševalskih akcijah. Pomembno se nam je tudi zdelo, da v teoriji namenimo nekaj poglavij o zdravi prehrani, njenem pomenu, kakšne so naše prehranjevalne navade ter nekaj o kulturi prehranjevanja. Praktični del naloge je namenjen raziskavi, ki smo jo izvedli z anketnim vprašalnikom, s katerim smo želeli izvedeti, kakšen vpliv ima oglaševanje na naše anketirance. Želeli smo tudi izvedeti, kako se prehranjujejo, ali se gibljejo, če prebirajo revije o zdravem prehranjevanju. Dejstvo je, da se naši anketiranci zavedajo, da prehrana dolgoročno vpliva na zdravje posameznika. Tudi večina naših anketirancev se v prostem času ukvarja s športom, veliko jedo domačo pridelano zelenjavo in sadje. Po izsledkih naše raziskave pa jih v dejanski nakup zdrave prehrane prepriča njihovo lastno zdravstveno stanje. Torej lahko rečemo, da se naši anketiranci dobro ozaveščajo o zdravem načinu prehranjevanja. Kar pa se tiče samega oglaševanja lahko povzamemo, da se ne ozirajo toliko na oglaševanje o zdravi prehrani, in samo oglaševanje nekako ne vpliva na njihov nakup.
Ključne besede: psihofizično zdravje, zdrava prehrana, gibanje, oglaševanje, internet, zgodovina oglaševanja, cilji oglaševanja, strategije oglaševanja, kreativnost v oglaševanju, časovni potek oglaševanja.
Objavljeno: 12.12.2017; Ogledov: 622; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

12.
Uravnotežena prehrana nosečnice z gestacijskim diabetesom
Nataša Zupanič, 2017, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Gestacijski diabetes je sodobna bolezen nosečnic. Vedno pogosteje se pojavlja pri nosečnicah, ki imajo povišano telesno težo in nezdrav življenjski slog. Pomembno je, da se nosečnice zavedajo vpliva gestacijskega diabetesa na svojega otroka. Zato je potrebno spremeniti življenjski slog. Prva sprememba v življenjskem slogu je uravnotežena zdrava prehrana. Namen diplomskega dela je predstaviti zdravo uravnoteženo prehrano nosečnice z gestacijskim diabetesom in vlogo medicinske sestre pri tem. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela ter kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za zbiranje podatkov smo kot raziskovalni inštrument uporabili anonimni anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 50 nosečnic z gestacijskim diabetesom, ki so obiskovale diabetološko ambulanto. Rezultati: Analiza anketnih odgovorov je pokazala, da so anketiranke največ informacij o uravnoteženi prehrani nosečnice z gestacijskim diabetesom dobile od medicinske sestre. Odgovori na vprašanja, ki se nanašajo na raznolikost prehrane nam povedo, da več kot polovica vprašanih uživa sadje in zelenjavo vsak dvakrat na dan, polovica vprašanih anketirank je pozorna na kalorično vrednost živil in 38 % jih je pozornih na glikemični indeks živil. Iz podanih odgovorov je razvidno, da 18 % anketirank ne upošteva vseh navodil glede zdrave uravnotežene prehrane. Diskusija in zaključek: Medicinska sestra ima pomembno funkcijo pri poučevanju o zdravi uravnoteženi prehrani nosečnice z gestacijskim diabetesom. Vendar je z raziskavo ugotovljeno, da se kljub dovolj informacijam o zdravi uravnoteženi prehrani anketiranke ne držijo vseh navodil, kar lahko privede do težav v zdravju nosečnice in ploda. Zato je potrebno nosečnice z gestacijskim diabetesom kontinuirano osveščat o zdravi uravnoteženi prehrani.
Ključne besede: nosečnost, gestacijski diabetes, sladkorna bolezen, zdrava prehrana, medicinska sestra.
Objavljeno: 28.11.2017; Ogledov: 1389; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

13.
Prehranjevalne navade učencev drugega in tretjega triletja osnovne šole
Mateja Orthaber, Katja Potočnik, 2011, pregledni znanstveni članek

Opis: Temelj zdravega prehranjevanja za otroke in mladostnike je pestra, kakovostna in raznovrstna prehrana, ki je dobra popotnica za nadaljnje življenje. Zato smo predstavili statistiko prehranjevalnih navad otrok in mladostnikov v osnovni šoli ter organizacijo šolske prehrane v naši državi. Osnovni namen raziskave je bil proučiti osnovne značilnosti prehranjevalnih navad učencev, njihovo mnenje in odnos do prehranjevanja doma in v šoli glede na starost, spol in šolo. Pokazalo se je, da med učenci različnega spola, starosti in kraja šolanja obstajajo razlike v prehranjevalnih navadah, v zadovoljstvu s šolsko prehrano in v drugih posebnostih prehranjevanja.
Ključne besede: zdrava prehrana, prehranjevalne navade, učenci, osnovne šole
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 562; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (79,51 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

14.
Odnos mladostnikov do zdrave prehrane in telesne aktivnosti
Darinka Senica, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Zdravje je človekovo največje bogastvo ter prvina kakovosti življenja. Za zdravo življenje je pomembno, da se zdravo prehranjujemo in smo redno telesno aktivni, ne glede na to v katerem starostnem obdobju smo. V obdobju mladostništva sta zdrava prehrana in telesna dejavnost še kako pomembni, saj vplivata na psihični in fizični razvoj mladostnika. Namen raziskave je bil ugotoviti kako se mladostniki prehranjujejo oziroma kakšen odnos imajo do zdrave prehrane in telesne aktivnosti. Metodologija raziskave: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 18 vprašanj polodprtega in zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo predstavili grafično in opisno s pomočjo programa Microsoft Excel in Microsoft Word. V raziskavo je bilo zajetih 100 mladostnikov, ki obiskujejo srednje šole na Koroškem. Rezultati raziskave: Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da so mladostniki ozaveščeni glede zdravega načina prehranjevanja in redne telesne aktivnosti. Največ informacij pridobijo od medicinskih sester in učiteljev na šoli. Kljub temu so rezultati tudi pokazali, da so mladostniki redno aktivno dejavni le v šoli in sicer največkrat pri športni vzgoji. Sklep:Podatki, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, nam povedo, da se mladostniki zavedajo, da je zdrav način življenja za njih najboljši. Glede zdravega življenjskega sloga so dovolj informirani, rabijo pa le malce več spodbude pri telesni aktivnosti. Družina naj skupaj preživlja prosti čas, ki naj ga zaznamujejo športne aktivnosti in skupna priprava hrane.
Ključne besede: Mladostnik, zdrava prehrana, telesna dejavnost, medicinska sestra
Objavljeno: 10.04.2017; Ogledov: 1491; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

15.
PROBIOTIKI V PREHRANI STAROSTNIKOV
Melanie Mitrović, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: Diplomsko delo govori o probiotikih in koristi probiotikov v prehrani starostnikov. Probiotiki so koristni mikroorganizmi, ki v zadostnih količinah pozitivno vplivajo na gostitelja. Ugodno vplivajo na krepitev imunskega sistema, črevesne mikrobiote, delujejo protivnetno. Namen diplomskega dela je ugotoviti ali starostniki poznajo probiotike in jih uporabljajo. Metodologija raziskovanja: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metodologija. Podatke smo pridobili z pomočjo anonimnega strukturiranega vprašalnika, ki je vseboval 14 vprašanj. Razdeljenih je bilo 70 vprašalnikov vsi so bili vrnjeni in pravilno izpolnjeni. Rezultati raziskave: Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da starostniki slabo poznajo probiotike oz. jih enačijo z vlakninami. Večina starostnikov uživa probiotike kot prehranska živila, kljub mnogim probiotičnim prehranskih dopolnilom. Sklep: Probiotiki so med starostniki slabo poznani. Starostniki probiotikov z namenskim izbiranjem živil ne uživajo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: probiotiki, črevesna mikrobiota, starostnik, zdrava prehrana
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 1183; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

16.
RAZISKAVA NAKUPNEGA VEDENJA ŠTUDENTOV NA PODROČJU ZDRAVE PREHRANE
Anita Torkar, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Človek se vsak dan nahaja v različnih vlogah, bodisi v vlogi matere oz. očeta, sina ali hčere, prijatelja, sodelavca ipd. Kadar pa je v vlogi potrošnika, nas zanima njegovo potrošniško vedenje. V magistrskem delu smo raziskovali nakupno vedenje študentov na področju zdrave prehrane. Opravili smo raziskavo na vzorcu 100 slovenskih študentov, kot končnih potrošnikov. Zanimalo nas je, kaj menijo o svojem načinu prehranjevanja, kakšnega tipa prehranjevanja se poslužujejo, kolikokrat si privoščijo obrok v restavracijah, kateri dejavniki vplivajo na njihov nakup ter kaj menijo o biološki pridelavi pri posamezni skupini izdelkov. Skozi delo smo ugotovili, da se biološko pridelanih živil bolj poslužujejo tisti z boljšim socioekonomskim položajem. Prav tako smo ugotovili, da na mnenje študentov o zdravem prehranjevanju vplivajo starost, letnik študija in mesečni prihodek, spol in lokacija bivanja študentov pa ne vplivata.
Ključne besede: - raziskava, - študenti, - zdrava prehrana, - socioekonomski položaj, - nakupne navade.
Objavljeno: 30.11.2016; Ogledov: 1074; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (5,16 MB)

17.
PREHRANJEVALNE NAVADE OSNOVNOŠOLSKIH OTROK
Nataša Dolinšek, 2016, specialistično delo

Opis: Prehrana predstavlja pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga. Zdrav način prehranjevanja ima dolgoročno pomemben vpliv za ohranitev in krepitev zdravja, nezdrave prehranjevalne navade pa so ena izmed ključnih determinant nezdravega življenjskega sloga in posledično vzrok za različne kronične nalezljive bolezni. Namen raziskave je bil ovrednotiti prehranjevalne navade učencev višjih razredov osnovne šole: način prehranjevanja, odnos do različnih skupin živil, upoštevanje prehranskih priporočil ter telesno dejavnost. Zanimale so nas tudi razlike v prehranjevalnih navadah učencev glede na šolo oziroma okolje, v katerem se šola nahaja. V raziskavo je bilo vključenih 221 učencev od 6. do 9. razreda iz dveh osnovnih šol (mesto/podeželje). Raziskavo, ki je temeljila na samo poročanju, smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik smo uporabili za pridobivanje epidemioloških podatkov o prehranjevalnih navadah ter telesni aktivnosti otrok. Podatke o prehranskem statusu smo pridobili s Fakultete za šport UL, na podlagi podatkovne baze SLOfit. Anketo smo obdelali s statističnim programom SPSS za okolje Windows 17.0 s pomočjo osnovnih statističnih metod. Prehranjevalne navade učencev iz mestnega in podeželskega okolja se bistveno ne razlikujejo. Večina učencev zaužije 4 – 5 dnevnih obrokov hrane. 76,7 % učencev iz mesta zajtrkuje več kot 5 dni v tednu, nekoliko manj s podeželja. Učenci jedo raje sadje kot zelenjavo. Dnevno uživa sadje 70 % učencev, zelenjavo okoli 60 %, mleko 50 %. Ribe tedensko uživa petina učencev iz mesta, manj s podeželja. Več kot polovica učencev uživa meso in mesne izdelke vsak dan ali večkrat tedensko. 33 % učencev uživa polnozrnata žita in izdelke iz žit. Sladke pijače uživa dnevno 15 % učencev, sladice okoli 20 %. Energijske pijače uživa 29 % učencev iz mesta in 38 % iz vasi. Večji delež čezmerno hranjenih je v mestu, debelih pa na podeželju. Četrtina učencev je vsak dan telesno dejavnih vsaj eno uro, večina učencev pa je vsaj dva - do trikrat na teden športno aktivnih tudi v prostem času. Otroci in mladostniki se prehranjujejo pretežno nezdravo in so premalo gibalno aktivni. Poleg zdravju naklonjenih javnih politik je za izboljšanje prehranjevalnih in gibalnih navad ključnega pomena ozaveščanje o zdravi izbiri živil in pozitivni zgledi predvsem v družinskem in šolskem okolju.
Ključne besede: šolski otroci, zdrava prehrana, prehranjevalne navade, smernice zdravega prehranjevanja
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 1417; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

18.
POTREBE IN PRIPOROČILA V PREHRANI MLADEGA ŠPORTNIKA
Milena Šimundža, 2016, specialistično delo

Opis: Prehrana mladostnika vpliva na njegovo rast in razvoj, prav tako pa vpliva tudi na njegove športne dosežke. V športni panogi nogomet je udeleženih veliko število otrok in mladostnikov po celem svetu. Nogomet omogoča številne koristi aerobne vadbe, razvoja spretnosti in predvsem delovanja v ekipnem okolju. V obdobju mladostništva je neodvisnost pri izbiri in pripravi hrane povečana, zato je mlade športnike potrebno še dodatno spodbujati k razvoju dobrih prehranjevalnih navad. Uspešen motiv za dobre prehranjevalne navade so velikokrat prav športni uspehi. Namen specialističnega dela je bil predstaviti osnovne potrebe in priporočila v prehrani mladega športnika – nogometaša ter predstaviti priporočila za dnevni energijski in hranilni vnos v različnih obdobjih nogometnih aktivnosti. Namen je bil tudi predstaviti koristna in enostavna priporočila z izbiro primerne hrane za obrok pred vadbo, po vadbi, na dan tekme in na celodnevnem turnirju. Uporabljena je bila metoda analize v delu pregleda literature, metoda konkretizacije pri prikazu potreb in priporočil za osnovno prehrano mladostnika ter metoda sinteze, kjer so priporočila združena v celoto in omogočajo preglednost in uporabo tematike. S pregledom literature smo ugotovili, da se prehranske potrebe mladih športnikov bistveno ne razlikujejo od potreb mladih, ki niso športno aktivni. Potrebno pa je upoštevati, da športno aktiven mladostnik potrebuje tudi obvezen počitek 9-10 ur ponoči in 1-2 uri dnevnega počitka. Ugotovili smo tudi, da je pri načrtovanju prehrane mladega nogometaša, najučinkovitejši individualen pristop, ki upošteva telesno težo, telesno višino, starost, vrsto obremenitve (pogostost, intenzivnost in čas trajanja vadbe), energijske porabe, okoljske dejavnike, genetske dejavnike in tudi spol. Prav tako smo ugotovili, da mladi nogometaš potrebuje uravnoteženo prehrano ob normalnem, idealnem stanju prehranjenosti. Skrivnost uspešnega treniranja se skriva v hitri obnovi organizma po napornem treningu, k hitri obnovi pa prispevajo pravilna prehrana, počitek ter dovolj spanja.
Ključne besede: Zdrava prehrana, športna prehrana, prehranjevanje športnikov oz. nogometašev, obrok pred vadbo in po njej, hrana in športni rezultati.
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 1497; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (991,40 KB)

19.
PACIENT S KRONIČNO OBSTRUKTIVNO PLJUČNO BOLEZNIJO V DOMAČEM OKOLJU
Dragica Vajs, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Kronično obstruktivna pljučna bolezen (v nadaljevanju KOPB) je bolezen sodobnega časa. Vedno več ljudi zboleva za to boleznijo. Najpogostejši vzrok za nastanek te bolezni je kajenje. Pomembno je, da patronažna medicinska sestra pri vsaki obravnavi pacienta spomni na škodljivost kajenja. Pomoč pacientu s KOPB, ki živi doma, je usmerjena predvsem v prilagajanje življenja pacienta z boleznijo, čim bolj učinkovito obvladovanje bolezni in pomoč pri izvajanju dnevnih in podpornih življenjskih aktivnosti. Namen diplomskega dela je predstaviti KOPB, vlogo patronažne medicinske sestre ter ugotoviti kakovost življenja pacienta s KOPB na domu. Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela ter kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za zbiranje podatkov smo kot raziskovalni inštrument uporabili anonimni anketni vprašalnik v katerem je sodelovalo 50 patronažnih medicinskih sester, ki obravnavajo pacienta s KOPB na domu. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je 19 (38 %) anketirank mnenja, da so pacienti dobili največ informacij o KOPB od medicinske sestre v ambulanti za pljučne bolezni. Prišli smo tudi do podatkov, iz katerih je razvidno, da je 36 odstotkov anketirank mnenja, da pacienti s KOPB ne dobijo dovolj jasna in ustrezna navodila od odpustu iz bolnišnice. Sklep: Pacienti zaradi svoje zadihanosti pogosto doživljajo fizične omejitve, ki lahko vodi do zmanjšanja mobilnosti in so vzrok, da ostanejo večino časa doma. Patronažna medicinska sestra obravnava tako pacienta, kot družino v okolju, kjer živijo zato je posebej pomembna njena vloga zdravstvene vzgojiteljice tako v družini, kot lokalni skupnosti.
Ključne besede: KOPB, kvaliteta življenja, odkrivanje KOPB, vloga patronažne medicinske sestre, telesna dejavnost, zdrava prehrana.
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 1282; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (915,96 KB)

20.
Zdravo prehranjevanje starostnika
Petra Zajc, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Z zdravo in uravnoteženo prehrano skrbimo za dobro prehranjenost dobro psiho – fizično stanje starostnika. Zaradi telesnih in presnovnih sprememb v starosti, se spremenijo tudi prehranjevalne navade. Zmanjša se število obrokov dnevne prehrane in s tem kakovost prehrane, vnos hranilnih snovi in količina zaužite tekočine. Vse te spremembe se lahko kažejo kot nedohranjenost ali debelost. Nezadostno uživanje tekočin pa lahko privede do dehidracije starostnika. Namen diplomskega dela je opisati prehranjevalne navade starostnikov ter predstaviti smernice zdravega prehranjevanja. Raziskovalne metode: Uporabljena je bilo deskriptivna metoda dela z analizo študije literature in kvantitativna raziskava. Podatke za raziskavo smo pridobili z pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, sestavljenega iz 12 vprašanj zaprtega tipa. Sodelovalo je 50 naključno izbranih članov Društva upokojencev Cirkovce. Dobljene podatke smo grafično ponazorili z programom Microsoft Excel in tekstovno z Microsoft Word. Rezultati raziskave: Po analizi podatkov, ki smo jih pridobili z pomočjo raziskave, smo ugotovili, da anketiranci tedensko največkrat uživajo tri obroke. Večina anketirancev zadovolji dnevne potrebe po hranilnih snoveh, vendar ne po priporočilih uživanja rib, vitaminov in mineralov. Večina anketirancev dnevno spije zadostno količino tekočin, da zadostijo dnevni hidraciji. Alkoholne pijače uživajo v količinah, ki sodijo v manj škodljivo pitje alkoholnih pijač. Sklep: Iz raziskave pridobljeni podatki, nam povedo, da se starostniki prehranjujejo v okviru priporočil zdravega prehranjevanja. Z režimom prehranjevanja in izbiro kakovostnih in hranilno ustreznih živil, zadostijo energijskim potrebam. Z zadostnim vnosom tekočin preprečujejo dehidracijo, ki lahko vodi v urgentna stanja. Alkoholne pijače pa uživajo v okviru zmernega uživanja alkohola.
Ključne besede: starostnik, zdrava prehrana, tekočina, gibanje, medicinska sestra
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 2022; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (917,63 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici