SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
VPLIV PREHRANE NA ZDRAVJE ŠOLSKIH OTROK
Darja Lukman, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je poudarjena preventivna dejavnost z namenom, da opozorimo na potrebno vzgojo otrok, da bi lahko že zgodaj osvojili znanja o zdravem načinu življenja in tako živeli tudi v odrasli dobi. Osrednja tema so smernice zdravega prehranjevanja in vloga medicinske sestre pri promociji zdrave prehrane. Zaradi prezaposlenosti staršev so otroci mnogokrat prepuščeni samemu sebi in čas zapolnijo z gledanjem televizije in sedenjem pred računalnikom. Premalo se gibljejo na svežem zraku in uživajo nezdravo hrano, vse to pa vodi v slabe življenjske navade. Predstavili smo organizacijo zdravstvenega varstva otrok in mladine nekoč in danes, opisali determinante zdravja in motnje hranjenja. Veliko časa otroci preživijo v šoli, zato smo opisali Evropski projekt Zdravih šol. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli na Osnovni šoli Frankolovo v januarju 2009. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako zdravo se prehranjujejo šolarji na Osnovni šoli Frankolovo in kakšno je njihovo znanje in odnos do zdrave prehrane. Ugotovili smo, da imajo slabe prehranjevalne navade, premalo uživajo sadje in zelenjavo, preveč uživajo slaščic in pijejo sladkane pijače.
Ključne besede: zdrava prehrana, promocija, zdravstvena vzgoja, šolski otroci, mladostniki, zdrav življenjski slog, medicinska sestra.
Objavljeno: 30.04.2009; Ogledov: 3537; Prenosov: 937
.pdf Polno besedilo (294,93 KB)

3.
JABOLKO V ŠOLI IN TRAJNOSTNI RAZVOJ
Natalija Ožek, 2009, diplomsko delo

Opis: Trajnostni razvoj je pomembno vodilo k boljšemu življenju za vse in na vseh področjih življenja. V diplomskem delu je pokazana povezava med trajnostnim razvojem in uživanjem jabolk v šoli. Osnova naše raziskave je bil projekt Jabolko v šoli, ki ga je razpisalo Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Na petih šolah iz okolice Celja smo izvajali polstrukturirani intervju o prehranjevalnih navadah učencev prvega triletja. Hkrati nas je zanimalo kaj učitelji naredijo za to, da bi učenci pojedli več jabolk. Ugotovili smo, da je kar nekaj šol s ponudbo jabolk na ožjem področju celjske okolice. Rezultati so pokazali, da učenci v šoli jedo jabolka v katerikoli obliki, najpogosteje celo. Na šolah, ki ponujajo jabolka, kar 70 % učencev poseže po jabolku, medtem ko to stori na šoli brez ponudbe jabolk le 25 % učencev. Spodbujanje uživanja jabolk poveča pogostost uživanja tega nadvse koristnega sadeža.
Ključne besede: trajnostni razvoj, zdrav življenjski slog, prehrana, sadje, jabolka, prvo triletje
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 1740; Prenosov: 215
.pdf Polno besedilo (601,62 KB)

4.
Pomen preventivnega merjenja krvnega tlaka
Dagmar Gojčičova, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje, kaj je krvni tlak, kako vpliva zvišanje krvnega tlaka na organizem, dejavnike tveganja za nastanek zvišanega krvnega tlaka ter nefarmakološke ukrepe in vpliv nezdravega življenjskega sloga na razvoj srčno žilnih bolezni. Poudarjena je preventivna dejavnost in vloga medicinske sestre pri meritvah krvnega tlaka na terenu, ki jo izvaja Območno združenje Rdečega križa Maribor z namenom, da opozori ljudi na pomembnost kontrole krvnega tlaka in zdrav življenjski slog. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, katera je bila izvedena med udeleženci meritev krvnega tlaka v Mariboru in okoliških vaseh. Raziskava je trajala od meseca marca do meseca maja 2009. Namen raziskave je bilo ugotoviti, kakšna starostna skupina prevladuje med udeleženci meritev krvnega tlaka, ali imajo ljudje normalen oziroma zvišan krvni tlak. Z raziskavo smo ugotovili, da se meritev udeležujejo predvsem starejši ljudje in da ima večina zvišan krvni tlak. Ugotovili smo tudi, da med udeleženci prevladujejo osebe ženskega spola.
Ključne besede: zvišan krvni tlak, merjenje krvnega tlaka, dejavnik tveganja, vloga medicinske sestre, zdrav življenjski slog
Objavljeno: 20.07.2009; Ogledov: 3035; Prenosov: 384
.pdf Polno besedilo (1,03 MB)

5.
ODNOS ZAPOSLENIH V VRTCU DO ZDRAVEGA NAČINA ŽIVLJENJA
Anja Cesarec, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja temo odnos zaposlenih v vrtcu do zdravega načina življenja. Predstavili smo zdravje, dejavnike, ki vplivajo na stopnjo zdravja in dejavnike, ki vplivajo na življenjski slog, kot so kajenje tobaka, način prehranjevanja, telesno aktivnost, uživanje nedovoljenih drog in alkohola ter stres. Posebno poglavje pa je namenjeno skrbi za zdrav način življenja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, narejene v vrtcu Rogaška Slatina, enota Izvir. V raziskavo, ki smo jo izvedli v mesecu decembru 2008, je bilo vključenih 23 zaposlenih v vrtcu. Rezultate smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 26 vprašanj. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali se zaposleni v vrtcu pravilno prehranjujejo, dovolj ukvarjajo s telesnimi aktivnostmi in kakšen odnos imajo do razvad. Ugotoviti smo želeli tudi, kako pogosto se znajdejo v stresni situaciji in ali starost zaposlenih v vrtcu vpliva na zdrav način življenja. Ugotovitve so pokazale, da se zaposleni v vrtcu večinoma pravilno prehranjujejo, da se premalo ukvarjajo s telesnimi aktivnostmi v prostem času, da večinoma ne kadijo in ne uživajo alkohola prekomerno ter da se večina občasno znajde v stresni situaciji. Ugotovitve so pokazale tudi, da starejši od 36 let živijo bolj zdravo.
Ključne besede: Zaposleni v vrtcu, zdravje, življenjski slog, skrb za zdrav način življenja.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 2031; Prenosov: 295
.pdf Polno besedilo (1,27 MB)

6.
Zdravstvena vzgoja kroničnega pacienta v splošni ambulanti
Silva Smogavec, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja pomen zdravstvenovzgojnega dela medicinske sestre pri pacientih s kroničnimi nenalezljivimi obolenji v splošni ambulanti. Zdravstvena vzgoja ima pomembno vlogo pri zdravljenju kroničnih pacientov, saj bistveno pripomore k boljši kakovosti njihovega življenja. V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljene najpogostejše kronične nenalezljive bolezni ter dejavniki tveganja, ki pospešujejo razvoj in poslabšanje teh bolezni. Poleg tega je izpostavljena splošna ambulanta in naloge medicinske sestre v splošni ambulanti. Poseben poudarek pa je namenjen zdravstvenovzgojnim aktivnostim kroničnega pacienta za zdrav življenjski slog. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena med pacienti, ki so obiskali splošna ambulanto v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica. Z raziskavo smo ugotavljali seznanjenost pacientov s svojo boleznijo ter z dejavniki tveganja, ki pospešujejo razvoj bolezni. Ugotavljali smo tudi, ali so pacienti spremenili svoj življenjski slog v prid zdravju. Ugotovili smo, da so kronični pacienti s svojo boleznijo ter z dejavniki tveganja, ki pospešujejo nastanek in razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni dovolj dobro seznanjeni, vendar je še vedno veliko pacientov, ki v prid zdravju ni spremenilo svojega življenjskega sloga
Ključne besede: kronične nenalezljive bolezni, dejavniki tveganja, splošna ambulanta, medicinska sestra, kronični pacient, zdrav življenjski slog, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 2878; Prenosov: 575
.pdf Polno besedilo (496,22 KB)

7.
ZDRAVLJEN ALKOHOLIK IN ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA
FANIKA CEROVSKI, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili zdravljenega alkoholika v odnosu do zdravega načina življenja. Opisani so dejavniki, ki vplivajo na zdrav življenjski slog, načini zdravljenja in posledice alkoholizma ter pomen rehabilitacije in socialnega urejanja zdravljenega alkoholika. V posebnem poglavju smo opisali vlogo medicinske sestre pri vzgoji in usmerjanju v zdravo življenje zdravljenega alkoholika ter delovanje Kluba zdravljenih alkoholikov Šentjur. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena v Klubu zdravljenih alkoholikov (Skupina za zdrav način življenja Šentjur) v mesecu septembru, 2009. Podatke smo zbrali s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Vprašalnik je vseboval 20 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 20 zdravljenih alkoholikov. Želeli smo ugotoviti, kakšen odnos imajo zdravljeni alkoholiki do zdravega življenjskega sloga, ali imajo zdravljeni alkoholiki v času rehabilitacije dovolj podpore iz okolja in kaj posamezniku pomeni Skupina za zdrav način življenja. Rezultati raziskave so pokazali, da anketirani zdravljeni alkoholiki delno zadovoljujejo odnos do zdravega načina življenja. Anketirani imajo v času rehabilitacije s strani družine zadosti podpore. Okolje v katerem živijo in Skupina za zdrav način življenja Šentjur, zdravljenemu alkoholiku ne nudi popolne podpore. Zdravljeni alkoholiki redno obiskujejo Skupino za zdrav način življenja Šentjur in posamezniku skupina predstavlja različen pomen.
Ključne besede: zdravljen alkoholik, klub zdravljenih alkoholikov, zdrav življenjski slog, rehabilitacija.
Objavljeno: 24.12.2009; Ogledov: 2422; Prenosov: 338 
(5 glasov)
.pdf Polno besedilo (923,71 KB)

8.
Prekomerna telesna teža kot dejavnik tveganja za nastanek možganske kapi
Boštjan Čavničar, 2010, diplomsko delo

Opis: Prevalenca možganske kapi v zadnjih desetletjih narašča. Dejavnikov tveganja za nastanek možganske kapi je več, eden med njimi je tudi debelost. Diplomsko delo predstavlja možgansko kap ter dejavnike tveganja kateri vplivajo na nastanek le te. Zdravstvena vzgoja ima pomembno vlogo pri zdravljenju kroničnih pacientov, saj bistveno pripomore k boljši kakovosti njihovega življenja. Prav zaradi tega je del diplomskega dela namenjen tudi vlogi medicinske sestre pri osveščanju o dejavnikih tveganja za nastanek možganske kapi. Predstavljena je tudi možganska kap in dejavniki tveganja za nastanek s posebnim poudarkom prekomerni telesni teži. V empirične delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena med pacienti, ki so obiskali ambulante splošne medicine. Z raziskavo smo ugotavljali ali pacienti različnih starosti poznajo dejavnike, ki vplivajo na nastanek možganske kapi, ali se zavedajo, da je prekomerna telesna teža velik dejavnik tveganja za nastanek možganske kapi. Ugotovili smo, da so anketiranci dobro informirani o dejavnikih tveganja, prekomerno telesno težo pa so uvrstili med najpomembnejše dejavnike tveganja za nastanek možganske kapi. Informacije so dobili iz različnih virov, največ iz knjig in revij, sledi preko televizije, nato od osebnega zdravnika in medicinskih sester.
Ključne besede: možganska kap, dejavniki tveganja, prekomerna telesna teža, ambulanta splošne medicine, medicinska sestra, zdrav življenjski slog, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 14.06.2010; Ogledov: 2964; Prenosov: 378
.pdf Polno besedilo (966,49 KB)

9.
Pomen osveščenosti staršev o preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni predšolskih otrok
Mateja Šalamun, 2011, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni predšolskih otrok je ena najpomembnejših nalog staršev in vzgojiteljev ter vseh, ki otrokom predstavljajo zgled. Pomembno je poznavanje teh bolezni, dejavnikov tveganja in njihovo preprečevanje. Ljudi je treba usmerjati v varovanje lastnega zdravja in krepitev navad, ki omogočajo zdrav način življenja. Že v mladih letih je treba otrokom te navade privzgojiti, saj se le na tak način lahko izognejo posledicam, ki jih lahko pustijo kronične nenalezljive bolezni. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov smo uporabili delno strukturiran anketni vprašalnik, ki je vseboval 14 vprašanj zaprtega tipa. Dobljene podatke smo analizirali ter jih statistično obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Excel in Microsoft Office Word za urejanje besedila. Vzorec raziskave je predstavljalo 30 naključno izbranih staršev. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali starši poznajo kronične nenalezljive bolezni otrok, dejavnike tveganja, ki do teh bolezni privedejo, in ali poznajo načine, s katerimi preprečujemo kronične nenalezljive bolezni. Rezultati: Ugotovili smo, da starši poznajo večino kronično nenalezljivih bolezni in dejavnike tveganja, ki do le-teh privedejo. Prav tako starši poznajo načine preprečevanja kroničnih nenalezljivih bolezni. Sklep: Na področju kroničnih nenalezljivih bolezni otrok in mladostnikov je najpomembnejša preventiva, saj je otroštvo tisti čas, ko so otroci najdojemljivejši za učenje in prevzemanje navad svojih staršev in vzgojiteljev. Pomembno je, da so družine seznanjene s poznavanjem in preprečevanjem kroničnih nenalezljivih bolezni. Osveščenost o zdravem slogu življenja in poznavanju tveganj, ki lahko privedejo do različnih bolezni, ima tako velik pomen v vzgoji otrok za zdrav način življenja.
Ključne besede: kronične nenalezljive bolezni, otroci, zdrav življenjski slog, dejavniki tveganja, vzgoja in izobraževanje.
Objavljeno: 22.03.2012; Ogledov: 1922; Prenosov: 155
.pdf Polno besedilo (593,93 KB)

10.
ZDRAVSTVENO-VZGOJNO DELO V REFERENČNI AMBULANTI
Denis Kozar, 2012, diplomsko delo

Opis: V referenčni ambulanti se obravnavajo pacienti s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Med nje spadajo astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak in druge. To so bolezni, ki močno vplivajo na življenje človeka in je pri vsakem posamezniku drugačna ter tudi drugače sprejeta. Diplomirana medicinska sestra s svojim delom in strokovnim znanjem pa ima pri obravnavi takšnega pacienta s kronično nenalezljivo boleznijo nepogrešljivo vlogo.
Ključne besede: referenčna ambulanta, kronične nenalezljive bolezni, dejavniki tveganja, zdrav življenjski slog, pacient, diplomirana medicinska sestra
Objavljeno: 21.11.2012; Ogledov: 3081; Prenosov: 834
.pdf Polno besedilo (626,31 KB)

Iskanje izvedeno v 0.37 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici