1. USPOSABLJANJE NA DELOVNEM MESTU - UKREP V OKVIRU AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJAZvezdana Žbontar, 2012, diplomsko delo Opis: Z aktivno politiko zaposlovanja država posredno in neposredno posega na trg dela. Aktivna politika zaposlovanja je ključni instrument za odpravljanje neskladij med ponudbo in povpraševanjem. Ukrepi aktivne politike zaposlovanja so namenjeni povečanju zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti, večji zaposljivosti oseb na trgu dela ter povečanju konkurenčnosti in prožnosti delodajalcev.
Namen diplomskega dela je prikazati program Usposabljanje na delovnem mestu, ki je stalnica programov aktivne politike zaposlovanja na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. V teoretičnem delu smo opredelili aktivno politiko zaposlovanja, trg dela - in podrobno program Usposabljanje na delovnem mestu. V empiričnem delu smo preverjali veljavnost dveh hipotez, in sicer z raziskavo o povezanosti med brezposelnostjo in vključevanjem v program Usposabljanje na delovnem mestu v obdobju od leta 2000 do 2010.
Ključne besede: Aktivna politika zaposlovanja, Brezposelnost, Trg dela, Usposabljanje na delovnem mestu, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Objavljeno v DKUM: 06.08.2012; Ogledov: 2355; Prenosov: 285
 Celotno besedilo (1,39 MB) |
2. Življenje družin z otroki z motnjami v duševnem razvoju, vključenimi v Dnevni center Maribor - Organizacijska enota ZUDV DornavaJanja Kolarič, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava življenje družin otrok z motnjami v duševnem razvoju, ki so vključeni v Dnevni center Maribor – organizacijska enota ZUDV Dornava.
Družina z otrokom z motnjo v duševnem razvoju se že izhodiščno spopada z drugačnimi težavami, kot se to mora družina z zdravim otrokom. V teoretičnem delu diplomske naloge sta zato najprej opredeljena pojma družina in motnje v duševnem razvoju, nato pa obravnavana tista področja, na katerih se izraža vpliv otrokove motnje: vloga otroka z motnjo v duševnem razvoju znotraj njegove družine, partnerstvo med staršema, položaj sorojencev in interakcija družine s socialnim okoljem. Strokovne pomoči ne potrebuje le otrok z motnjo, temveč vsa družina, zato je poudarek naloge tudi na delu strokovnjakov z družinami.
Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom. Izpolnjevalo ga je 19 staršev, katerih otroci so vključeni v Dnevni center Maribor. Ugotovljeno je bilo, da večina anketiranih staršev svoje življenje popolnoma prilagaja otroku z motnjo, kar se, med drugim, odraža tako v zaposlitvi staršev, kot tudi v opravljanju vsakdanjih opravil. Največ informacij o otrokovih motnjah, čeprav po mnenju nekaterih anketirancev prepozno, so starši prejeli s strani zdravniškega osebja. S socialnim okoljem, v katerem se njihova družina nahaja, so starši načeloma zadovoljni. Večina anketiranih staršev ni vključenih v nobeno skupino za pomoč in podporo staršem otrok s posebnimi potrebami, se jih pa veliko druži z drugimi družinami, v katerih so otroci z motnjami.
Ključne besede: otroci z motnjami v duševnem razvoju, družina otroka z motnjo v duševnem razvoju, stres, Dnevni center Maribor, Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava
Objavljeno v DKUM: 29.08.2009; Ogledov: 6248; Prenosov: 1009
Celotno besedilo (1,23 MB) |
3. KVALITETA ŽIVLJENJA V ZAVODU ZA USPOSABLJANJE INVALIDNE MLADINE V KAMNIKUOlga Tonin, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava kvaliteto življenja invalidnih otrok in mladostnikov ter zaposlenih v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine (v nadaljevanju ZUIM) v Kamniku.
Kvaliteta življenja postaja v zadnjem stoletju tema, ki ji v razvitem svetu posvečamo vse več pozornosti. Kvaliteta življenja je preučevanje družbene blaginje in opredeljuje notranje in zunanje doživljanje in ocenjevanje lastnega življenja. Sestavljena je iz različnih elementov, kot so: blaginja, svoboda, identiteta, socialna varnost, kultura, izobraževanje, zaposlovanje, družbeni odnosi, družbeno in politično življenje, zasebnost, in tako dalje.
Kako posameznik ali družba ocenjuje ali vrednoti kvaliteto življenja (svojo ali družbeno), je odvisno od tega, kako so zadovoljeni in izpolnjeni dejavniki, pogoji in okoliščine (notranji in zunanji), ki vplivajo na življenje posameznika ali družbe.
Invalidi imajo zaradi majhne sposobnosti in spretnosti, da zagovarjajo sami sebe, za doseganje svoje samouresničitve bistveno manj možnosti kot ostali ljudje. Zato še toliko bolj potrebujejo različne zagovornike svojih interesov, obstoja in samopotrditve in to ne samo staršev, državnih institucij in strokovnih služb, marveč tudi ljudi iz okolja, v katerem živijo, zlasti poznanih, vplivnih in spoštovanih.
Zaradi vsakdanjih obremenitev in stresnih situacij je kvaliteta življenja na nižjem nivoju. Ker je od kvalitete delovnega življenja zaposlenih odvisno naše celotno življenje in tudi življenje invalidov, se je potrebno potruditi, da je njihova kvaliteta na visokem nivoju in da v delovnem okolju ni nezadovoljstva.
Ključne besede: kvaliteta življenja, invalidni otrok in mladostnik, zaposlena oseba, Zavod za usposabljanje invalidne mladine, zadovoljstvo, prizadetost
Objavljeno v DKUM: 03.06.2009; Ogledov: 3473; Prenosov: 342
Celotno besedilo (870,69 KB) |
4. |
