| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Stres in zadovoljstvo na delovnem mestu v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Anže Berra, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali stopnjo stresa in zadovoljstva na delovnem mestu v zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana. Osredotočili smo se tudi na opis kaj je stres, tehnike kako se soočiti s stresom, kakšno je zadovoljstvo z delom in opisali dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih in opisali Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana. Rezultati raziskave kažejo, da je glavni razlog za nezadovoljstvo med zaposlenimi preobremenitev. S pomočjo raziskave smo tudi ugotovili, da se zaposleni na delovnem mestu počutijo dobro, ter menijo, da stres na delovnem mestu vpliva na medsebojne odnose. Ugotovili smo tudi, da se zaposleni soočajo s stresom tako, da se pogovorijo z družino, prijatelji, sodelavci. Največ pa jih za soočanje s stresom izvaja športne dejavnosti. Ugotovili smo tudi, da se 23 anketirancev od 50 ne strinja, da so za opravljeno delo primerno nagrajeni. Ugotovili smo tudi, da 17 anketirancev od 50 radi prihajajo na delovno mesto in da se ne strinjajo, da imajo možnost dodatnega izobraževanja in usposabljanja.
Ključne besede: zadovoljstvo na delovnem mestu, stres na delovnem mestu, zaporski delavci, Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.01.2024; Ogledov: 159; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (848,40 KB)

2.
Stresne obremenitve delavcev Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Anja Nose, 2023, diplomsko delo

Opis: Stres je danes nepogrešljiv del vsakdanjega življenja, saj smo vsakodnevno izpostavljeni številnim izzivom, težavam in pritiskom, tako v osebnem kot poklicnem življenju. Čeprav je stres naraven odziv telesa na različne dražljaje in situacije, lahko dolgotrajna izpostavljenost stresu vodi v številne negativne posledice, kot so izgorelost, težave s spanjem, tesnoba, depresija, oslabljena imunost ter celo bolezni srca in ožilja. Stres ima lahko tudi resne posledice na posameznikovo zdravje, počutje in kakovost življenja. Stres je prisoten pri vseh ljudeh ne glede na to, kakšno delo opravljajo. Vendar pa so nekatera delovna mesta bolj stresna kot druga. Ena izmed skupin zaposlenih, ki se srečuje s stresom na delovnem mestu, so zaporski delavci. Delo v zaporu prinaša s seboj posebne izzive, kot so varnostne zahteve, 24-urno dežurstvo, nasilje, izpostavljenost boleznim, nenavadne delovne ure in omejena interakcija z zunanjim svetom. Vse to lahko vodi do fizične in psihološke obremenitve pri zaporskih delavcih, kar lahko negativno vpliva na njihovo zdravje, dobro počutje in učinkovitost na delovnem mestu. Zato je pomembno, da se zavedamo vpliva stresa na naše življenje ter da se učimo učinkovitih strategij obvladovanja stresa, s katerimi lahko zmanjšamo tveganje za razvoj negativnih posledic stresa. Namen diplomskega dela je raziskati stresne obremenitve in njihove posledice na zaporske delavce, ki delajo v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. V delu je opisan pojem stresa, različni dejavniki, ki vplivajo na nastanek stresa pri delu, ter posledice, kot so izgorelost, zmanjšana storilnost ter zdravstvene težave. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena med zaporskimi delavci z namenom ugotavljanja, kateri dejavniki stresa so najbolj prisotni v njihovem delovnem okolju ter kako se ti dejavniki odražajo na njihovem telesnem in duševnem zdravju.
Ključne besede: stresne obremenitve, zaporski delavci, stres na delovnem mestu, Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.07.2023; Ogledov: 379; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

3.
Razvoj, implementacija in evalvacija programa krepitve duševnega zdravja v ženskem zaporu
Špela Horvat, 2021, magistrsko delo

Opis: Zaprte ženske predstavljajo posebno skupino oseb v zaporu, za katere je značilna visoka stopnja pojavnosti težav v duševnem zdravju. S tem namenom je bil v okviru magistrskega dela razvit program krepitve duševnega zdravja, ki je bil nato implementiran na obsojenkah ZPKZ Ig. V eksperimentalno zasnovano študijo je bilo vključenih 18 udeleženk, od tega 7 udeleženk eksperimentalne skupine in 11 udeleženk kontrolne skupine. Vse udeleženke so pred izvedbo intervencije izpolnile baterijo vprašalnikov, nato so udeleženke eksperimentalne skupine obiskovale dvotedenski program krepitve duševnega zdravja, udeleženke kontrolne skupine pa intervencije niso prejele. Udeleženke eksperimentalne skupine so med programom in po njegovem zaključku sodelovale v evalvaciji izvedenega, udeleženke obeh skupin pa so po koncu programa izpolnile isto baterijo vprašalnikov kot na začetku raziskave. Za preverjanje učinkov izvedene intervencije sta bili izpeljani mešana MANOVA (kvantitativno raziskovanje) in vsebinska analiza (kvalitativno raziskovanje). Iz kvantitativnih rezultatov je razvidna uspešnost intervencije pri izboljšanju pismenosti o duševnem zdravju na področju depresije in anksioznosti, kvalitativni rezultati pa so pokazali, da udeleženke izvedeni program zaznavajo kot uporaben in učinkovit pri opolnomočenju zaprtih žensk na področju duševnega zdravja. V prihodnje je predlagana izvedba več študij in intervencij na (slovenski) ženski zaporski populaciji s poudarkom na iskanju načinov vključitve nemotiviranih zaprtih žensk.
Ključne besede: zapor za ženske, Zavod za prestajanje kazni zapora Ig, obsojenke, duševno zdravje, intervencija
Objavljeno v DKUM: 11.10.2021; Ogledov: 805; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

4.
Video konference v zaporih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Martin Pernišek, 2018, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji se soočamo s prezasedenostjo zaporov, varčevanjem na področju plač in z omejitvami pri zaposlovanju. V pričujoči diplomski nalogi razpravljamo o uporabi videokonference kot učinkoviti rešitvi navedenih problemov. Ta bi bila primerna, ker bi zmanjšala stroške, ki nastanejo pri spremljanju zaprtih oseb izven zaporskega okolja (npr. na sodišče) razbremenila pravosodne policiste, ki so preobremenjeni zaradi kadrovske podhranjenosti, pripomogla pa bi tudi k večji varnosti. Videokonferenčni sistem bi obsojencem poleg tega omogočil tudi pogostejše virtualne obiske svojcev, ki iz različnih razlogov ne morejo priti na obisk v zapor. V diplomskem delu smo raziskovali uporabo videokonference za postopke na sodišču takrat, ko je obsojenec že nastanjen v zaporu. Predstavili smo vrste videokonferenc, njihove prednosti in slabosti. Predstavili smo zakonsko podlago za tovrstno zaslišanje in razložili, kako lahko uporaba videokonference prispeva k zmanjšanju tveganja za nastanek izrednih dogodkov in k zmanjšanju obremenjenosti zaporskega sistema, ki nastaja ob spremljanju zaprte osebe na sodišče. Grafično smo predstavili tudi stroške izvedbe tovrstnih spremstev za leto 2015. Za empirični del naloge smo pripravili posebno anketo in jo razdelili med obsojence, ki prestajajo kazen zapora v Zavodu za prestajanje kazni zapora na Dobu pri Mirni. Ugotovili smo, kolikšen je odstotek obsojencev, ki imajo družinske člane v tujini in kolikšen je delež tistih, ki si želijo več stikov z družinami preko videokonference.
Ključne besede: diplomske naloge, videokonferenca, zavod za prestajanje kazni zapora, sodišča, spremstva obsojencev
Objavljeno v DKUM: 12.12.2018; Ogledov: 1288; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (3,31 MB)

5.
REDNI LETNI RAZGOVORI V ZAVODU ZA PRESTAJANJE KAZNI ZAPORA LJUBLJANA
Polonca Nadler, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu diplomske naloge smo opredelili redne letne razgovore, njihov namen in koristi, predstavili vlogo vodje in zaposlenega pri rednem letnem razgovoru, pogoje za učinkovito izvedbo, pripravo, vsebino pogovora in potek, poročilo o opravljenem razgovoru, opisali aktivnosti neposredno po razgovoru in vpogledali v obdobje do naslednjega letnega razgovora. Predstavljen je Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana, njegova organizacijska struktura ter potek izvedbe letnega razgovora. V raziskovalnem delu diplomske naloge smo s pomočjo anketnega vprašalnika pridobili mnenja in stališča zaposlenih o trenutnem stanju izvajanja rednih letnih razgovorov. Na podlagi zbranih podatkov smo podali ugotovitve in predloge za izboljšave.
Ključne besede: redni letni razgovori, zaposleni, vodja, Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana
Objavljeno v DKUM: 21.06.2016; Ogledov: 1121; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (837,51 KB)

6.
Družbeno vzdušje v zavodu za prestajanje kazni zapora Celje
Niko Majcenovič, 2009, diplomsko delo

Opis: Raziskava družbenega vzdušja v Zavodu za prestajanje kazni zapora je bila namenjena ugotavljanju dejavnikov družbenega vzdušja v zavodu. Merile so se tri dimenziji družbenega vzdušja, in sicer splošna zaznava zavoda iz strani obsojencev, obsojenčeva zaznava pravičnosti zavoda in njegovih delavcev, ter obsojenčeva percepcija različnih vrst delavcev zavoda. S pomočjo faktorske analize so se pridobili različni faktorji, na podlagi katerih so se oblikovale različne dimenzije družbenega vzdušja. Kot najizrazitejši faktor ugodnega družbenega vzdušja se je izkazal občutek obsojencev, da je zavod in delavci zavoda do njih pravičen in razumevajoč. Ker delavci zavoda, v interakciji z obsojenci, v odločilni meri oblikujejo ugodno ali neugodno družbeno vzdušje v zavodu, se je v raziskavi tudi ugotavljalo obsojenčevo doživljanje različnih vrst delavcev. Razlike v percepciji različnih vrst delavcev so bile izrazite. Medtem, ko so obsojenci ocenili delo vzgojiteljev in inštruktorjev kot večinsko pozitivno, se je pokazalo predvsem negativno doživljanje paznikov. Prav tako raziskava kaže na vpliv demografskih podatkov, kot so starost, izobrazba in dolžina kazni, pri čemer sta predvsem zadnji dve odločilni za dojemanje zavoda in oblikovanje vzdušje. Višja izobrazba in daljše kazni namreč negativno korelirata z ugodnim družbenim vzdušjem. Na podlagi različnih dimenzij naloga torej opiše vrsto družbenega vzdušja v zavodu, ponazori sestavine vzdušja in povezave med dobljenimi faktorji. Splošna ocena družbenega vzdušja v Zavodu za prestajanje kazni zapora Celje se sicer nagiba v pozitivno smer, vendar še obstajajo področja zavoda in delavci, ki jih obsojenci doživljajo negativno.
Ključne besede: kazenske sankcije, zavod za prestajanje kazni zapora, družbeno vzdušje, obsojenec, resocializacija, tretman, penologija
Objavljeno v DKUM: 11.02.2010; Ogledov: 4244; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

7.
Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici