1. Kulinarična dediščina Zasavja in njeno vključevanje v sodobno turistično ponudbo : magistrsko deloUrška Senčar Hočevar, 2022, magistrsko delo Opis: Prehranjevanje večina ljudi pojmuje kot nekaj vsakdanjega, celo nepomembnega, a nujnega za preživetje, vendar sta lokalna hrana in njeno vključevanje v turistično ponudbo vse bolj sodoben trend turizma. Turist s hrano ne le poteši lakoto, ampak tudi zazna destinacijo, ki se predstavlja s hrano. Namen magistrskega dela je bil raziskati in opisati tradicionalno kulinarično dediščino Zasavja ter kako jo vključiti v sodobno turistično ponudbo. Pri raziskovanju smo uporabili več metod kvalitativnega raziskovanja, in sicer analizo strokovne in znanstvene literature, metodo deskripcije, metodo analize vsebine, terensko delo, delno strukturiran intervju. S kmečkimi gospodinjami, ki pripravljajo tradicionalne jedi v svojih gospodinjstvih in so vključene v društva podeželskih žena, z gostinci ter turističnimi ponudniki in zaposlenimi v turističnoinformacijskih centrih v vseh treh zasavskih občinah smo opravili delno strukturirane intervjuje, katerih analizo smo naredili z metodo kodiranja. Analiza je pokazala, da želijo intervjuvanci, ki se že vrsto let ukvarjajo s kulinarično dediščino, vključiti in zaščititi jedi pod skupno blagovno znamko, saj bi s tem dosegli večjo prepoznavnost in zaupanje pri uporabnikih, ki povprašujejo po zasavskih jedeh. Na podlagi naše raziskave smo ob koncu magistrskega dela predlagali konkretne predloge za boljšo vključenost kulinarične dediščine v turistično ponudbo Zasavja.
Ključne besede: Zasavje, kulturna dediščina, kulinarična dediščina, kulinarični turizem, blagovna znamka
Objavljeno v DKUM: 15.04.2022; Ogledov: 1159; Prenosov: 147
 Celotno besedilo (3,47 MB) |
2. Analiza stanja in oblikovanje vodenega turističnega doživetja z interpretacijo rudarske dediščine Zasavja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaLara Lešnjek, 2021, diplomsko delo Opis: Zasavje je najmanjša slovenska regija in s turističnega vidika tudi ena najmanj razvitih. Pod zasavsko regijo danes štejemo občine Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik. Kljub temu da turizem v regiji ni zelo dobro razvit, ima zaradi svoje dobre centralne lokacije, dobrih povezav, bogate industrijske dediščine, unikatne kulinarike in lepe pokrajine velik potencial za nadaljnji razvoj turizma.
Zasavje je verjetno med ljudmi najbolj poznano po svoji industriji. Skozi zgodovino je največji pečat na območju pustilo rudarstvo, saj se je prakticiralo prav po vseh zasavskih mestih. Po zaprtju vseh zasavskih rudnikov se rudarsko dediščino – rudnike, vsakdanje življenje rudarjev in rudarske običaje poizkuša izkoristiti v turistične namene.
V diplomski nalogi smo oblikovali vodeno turistično doživetje z interpretacijo rudarske dediščine Zasavja. Da smo doživetje lahko oblikovali, smo si pomagali s preučitvijo domače in tuje strokovne literature. Na primerih dobrih praks smo izvedli benchmark analizo, podrobneje raziskali območje in izdelali SWOT analizo vodenih doživetij interpretacije rudarske dediščine Zasavja. S turističnimi ponudniki interpretacije rudarske dediščine na območju smo izvedli tudi intervjuje in z anketo preverili atraktivnost izdelanega produkta.
Ključne besede: rudarska dediščina, interpretacija dediščine, analiza stanja, oblikovanje vodenega turističnega doživetja, Zasavje
Objavljeno v DKUM: 27.12.2021; Ogledov: 1135; Prenosov: 190
Celotno besedilo (2,67 MB) |
3. Vrstniško nasilje v zasavskih srednjih šolah : magistrsko deloMateja Napret, 2021, magistrsko delo Opis: Medvrstniško nasilje je zelo kompleksen pojav, ki je dandanes prisoten tako rekoč v vsaki šoli. Kljub temu, da je bil pojav že v prejšnjem stoletju zelo razširjen, so mu posvečali zelo malo pozornosti. Prav to odlašanje in sprenevedanje, da se kaj takšnega na šolah ne dogaja/ne more zgoditi pa bi lahko bil razlog za tragedijo, ki se je zgodila leta 1982 na Norveškem. Trije otroci stari od 10 do 14 let, so zaradi trpinčenje vrstnikov takrat storili samomor. To pa je bil povod, da so leto za tem osnovne šole uvedle nacionalni program proti medvrstniškemu nasilju med učenci. Medvrstniško nasilje se od takrat ni dosti spremenilo. Še vedno velja, da o tej obliki nasilja govorimo takrat, ko je nek posameznik (učenec/dijak), dlje časa oziroma v nekem časovnem obdobju večkrat izpostavljen agresivnemu dejanju oziroma takšnim in drugačnim negativnim dejanjem s strani vrstnikov (enega/več). Omenjena negativna dejanja delimo v sedem kategorij medvrstniškega nasilja: verbalno nasilje, izločenost iz skupine, fizično nasilje, širjenje lažnih govoric, jemanje denarja ali poškodovanje tuje stvari, prisiljenost v nekatera početja in rasno nasilje. Poznamo pa tudi tri posebni oblike medvrstniškega nasilja, in sicer spolno nasilje, spletno nasilje (novejša oblika) in medvrstniško nasilje do učencev s posebnimi potrebami. Katere oblike medvrstniškega nasilja se bo nasilnež (storilec) posluževal, je odvisno predvsem od žrtve. V primeru, da gre za tipično žrtev, ki je negotova, previdnejša, sramežljiva in zaprta vase, bo dovolj le nekaj verbalnih žaljivk ali širjenje lažnih govoric, da se bo le-ta sesula in počutila manj vredno. V primerih, ko pa imamo netipično žrtev, ki se s svojimi osebnostnimi lastnostmi zlahka zoperstavi nasilnežu pa v večini primerov do medvrstniškega nasilja ne pride, saj nasilnež spozna, da njegovo početje ni smiselno in si najde drugo žrtev. Zelo pomembno pri vsem tem pa je, da se vprašamo, zakaj določeni posamezniki sploh vršijo medvrstniško nasilje nad svojimi vrstniki in jih v množici otrok/mladostnikov prepoznamo ter pravočasno izločimo oziroma se z njimi pogovorimo. O medvrstniškem nasilju, smo povprašali tudi dijake Zasavskih srednjih šol (anketni vprašalnik) in na podlagi njihovih odgovorov s pomočjo analize z različnimi multivariatnimi metodami, dobili odgovore, katere oblike medvrstniškega nasilja prevladujejo, kje se medvrstniško nasilje najpogosteje izvaja, kako dijaki reagirajo, če so priča medvrstniškemu nasilju, komu bi zaupali svojo izkušnjo itd.
Ključne besede: magistrska dela, nasilje, vrstniki, vrstniško nasilje, žrtve, srednja šola, Zasavje
Objavljeno v DKUM: 07.04.2021; Ogledov: 1434; Prenosov: 199
Celotno besedilo (2,23 MB) |
4. Pravni vidiki povojnih pobojev in ravnanja z ujetniki na širšem območju zasavja : diplomsko deloNejc Gabrijel, 2019, diplomsko delo Opis: Tematika diplomskega dela zavzema pravni pogled povojnih pobojev na širšem področju Zasavja v letu 1945. Po kratkem orisu vojnega prava sledi pregled mednarodnih konvencij, predvsem ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki iz leta 1929, ki je takrat najbolj celovito urejala področje vojnih ujetnikov. Nato sledi Martensova klavzula, ki opredeljuje postopanje vojskujočih strani v primeru, kjer situacija ni pravno opredeljiva. Na kratko je opisana Uredba o vojaških sodiščih, ki je avtonomen partizanski vir za področje kazenskega prava. Po pregledu takrat veljavnega prava sledi ugotavljanje odgovornosti za storjene zločine iz dveh vidikov. Prvi je komandna odgovornost, drugi pa institut udeležbe v skupini, ki je zakrivila vojne zločine. Vsebinski del se nadaljuje z opisom kršitev prava s strani prič in opredelitvijo glavnega problema – kaj je šlo takrat narobe, da je pravo odpovedalo? Ter posledično - kaj lahko storimo, da se takšni dogodki ne ponovijo?
Ključne besede: Povojni poboji, Zasavje, 1945, komandna odgovornost, ženevska konvencija, Martensova klavzula, partizani
Objavljeno v DKUM: 25.03.2019; Ogledov: 1570; Prenosov: 157
Celotno besedilo (698,65 KB) |
5. PREVENTIVA PRED DEJAVNIKI TVEGANJA RAKA DOJK V ZASAVJUBarbara Leskovšek Polak, 2016, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Rak dojke predstavlja slabo tretjino vseh rakov pri ženskah. Predstavlja diagnozo, ki ženski spremeni življenje. Na določene dejavnike tveganja za nastanek raka dojk lahko ženska sama vpliva, na druge žal ne. Namen diplomskega dela je predstaviti dejavnike tveganja za raka dojk v Sloveniji in Zasavju. Ugotoviti želimo, kaj o dejavnikih tveganja in preventivi raka dojk menijo ženske v zasavski regiji in katerih ukrepov za preventivo se držijo.
Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Kot instrument raziskave je uporabljen anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 117 žensk iz zasavske regije. Dobljene podatke smo uredili, sešteli po skupinah in izračunali deleže. Rezultate smo prikazali opisno in grafično. Z metodo analize in sinteze smo odgovorili na raziskovalna vprašanja.
Rezultati: S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da so ženske v Zasavju najbolj seznanjene z naslednjimi dejavniki tveganja za raka dojk: dedna nagnjenost, okolje v katerem živimo, onesnaženost zraka, negativni stres, kajenje ter telesna neaktivnost in debelost. Pri teh vprašanjih so pritrdilno odgovorile v višjih odstotkih. Tudi drugi dejavniki tveganja so jim poznani, vendar ne v tako velikem deležu. Izvedeli smo tudi, da anketiranke dokaj dobro skrbijo za preprečevanje dejavnikov tveganja za raka dojk in se jih trudijo same odpravljati. Veliko število vprašanih jih ne kadi, uživa zdravo, uravnoteženo prehrano, mnogo jih redno hodi na preglede h ginekologu in si redno samopregleduje dojke. Glede poznavanja programov ozaveščanja o preventivi raka dojk pa so bili odgovori manj zadovoljivi. Polovica anketirank ne ve, če v njihovem kraju obstaja tak program.
Diskusija in zaključek: Menim, da bi se dalo na področju preventive v Zasavju narediti še veliko. Ženske so sicer seznanjene z nekaterimi dejavniki tveganja, ne pa z vsemi. Še vedno si želimo, da bi manj žensk kadilo in se jih še več zdravo prehranjevalo. Predvsem pa želimo, da bi bil odstotek žensk, ki si redno samopregledujejo dojke, čim višji.
Ključne besede: rak dojke, dejavniki tveganja, skrb za zdravje, Zasavje, onesnaženost okolja, samopregledovanje dojk
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 1769; Prenosov: 142
Celotno besedilo (998,41 KB) |
6. |
7. NARAŠČANJE SOCIALNE KRIZE V ZASAVJU ZARADI UPADA GOSPODARSTVA V REGIJIDarja Žnidarič, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Splošna gospodarska kriza, ki je zajela ves svet, pušča posledice tudi v Sloveniji. Področja šolstva, zaposlovanja, zagotavljanja delovnih mest, zdravstva, ne nazadnje socialnih transferjev, so tista, ki so danes najprej na udaru. Povečujejo se socialne razlike, revščina še bolj trka na vrata ljudi, ki že v časih neomejene rasti niso imeli veliko, danes pa so padli v še večje brezno pomanjkanja. Področja, kjer se gospodarstvo že v preteklosti ni uspelo prestrukturirati času in prostoru primerno, tako kot je to primer v Zasavju, ali pa še danes predstavljajo problem logistične povezave, kjer mladi ljudje zaradi ekoloških problemov zapuščajo okolje, so podvržena različnim težavam bolj kot druga, ki podobnih problemov nimajo. Zasavje predstavlja vzorčni primer, kam zgrešene odločitve iz preteklosti lahko pripeljejo, in kakšne so njihove posledice na ljudi in okolje. Rešitve sedanjega stanja so možne in uresničljive z programi in sredstvi, ki jih lahko posamezniki, skupine in občine pridobijo iz različnih evropskih sredstev. Tako iz evropskega sklada za socialni razvoj, za razvoj regij, dvig izobraževalne ravni in druge. Na takšen način lahko dosežemo vsaj zmanjšanje socialnih problemov, povečamo samozavest ljudi in jim vrnemo človeško dostojanstvo.
Ključne besede: • gospodarska kriza, • brezposelnost, • socialne razmere, • Zasavje.
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 1186; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,11 MB) |
8. ZMANJŠANJE EMISIJ CO2 V ZASAVJU S POMOČJO VGRADNJE SONČNIH ELEKTRARNJanez Šoper, 2012, diplomsko delo Opis: V današnjem času si je skoraj nemogoče predstavljati naš vsakdan brez potrebe po rabi električne energije. Ljudje iz dneva v dan postajamo vse večji porabniki električne energije, s tem pa se posledično povečujejo potrebe po dodatni proizvodnji električne energije. Da se s povečanjem potreb ne poveča obremenjevanje okolja pri proizvodnji elektrike s pomočjo termoelektrarn, so obnovljivi viri energije (OVE) prava pot za prihodnost. Prav tako cene fosilnih goriv strmo naraščajo in prekomerna poraba energije se kaže v vremenskih spremembah. Zato je obremenjevanje okolja s ogljikovim dioksidom (CO2) postal svetovni problem, saj je CO2 eden glavnih vzrokov za segrevanja plasti ozračja in nastanka tople grede.
Med OVE spada tudi fotovoltaika, ki direktno pretvarja energijo sončnega sevanja v električno energijo brez uporabe trdih goriv in brez izpustov emisij CO2. S padanjem sončnih žarkov na površino sončnih celic fotovoltaičnih modulov se sproži proces pretvarjanja sončne energije v električno energijo.
Doprinos in prispevek diplomske naloge je zmanjševanje emisij CO2 v Zasavju z vgradnjo treh sončnih elektrarn (SE), ki so ekološko bistveno sprejemljivejše, kot že obstoječa klasična termoelektrarna Trbovlje (TET). V diplomski nalogi je predstavljeno delovanje in sestava fotovoltaičnih sončnih elektrarn vse od ideje, predpisov, standardov pa do izračunov, končnega priklopa sončnih elektrarn na omrežje in vzdrževanja le teh.
Ugotovljeno je bilo, da se v Zasavju s postavitvijo treh SE skupne moči 3 Mega vata (Mwp), ki skupaj proizvedejo 3.615.087 kilovatnih ur (kwh) električne energije letno, emisije CO2 iz TET zmanjšajo za 3.198 ton, kar znaša 0,44 % celoletnega izpusta C02ja in 0,57 % celotne letne proizvodnje TET (630.000.000 kwh).
Ključne besede: električna energija, energija, obremenjevalec okolja, emisije CO2, obnovljivi viri energije, Zasavje, sončna energija, sončna elektrarna.
Objavljeno v DKUM: 05.07.2013; Ogledov: 1777; Prenosov: 123
Celotno besedilo (1,98 MB) |
9. Rudarske stavke v Zasavju v letih 1918-1929Sanja Šikovec, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so predstavljene stavke v Zasavju v obdobju 1918—1929. V prvih petih povojnih letih je značilen velik porast mezdnih gibanj in stavk. Za tako množičen in enoten boj delavstva v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku je precej pripomoglo dejstvo, da je bilo na relativno majhnem prostoru skoncentrirano veliko število delavcev, ki so bili izkoriščeni do maksimalne mere. Te nemogoče razmere so jim dale polet v mezdnih in stavkovnih gibanjih. Mezdno gibanje se je vleklo skoraj brez prestanka vseh prvih pet let in vsako leto je preraslo v stavko. Rezultati teh gibanj so bili različni. Na eni strani je delavstvo doživljalo poraze, ki so jim sledile aretacije, izgoni in odpusti z dela, večkrat pa so dosegli uspehe, ki so jim izboljšali življenjske in delovne pogoje, ki pa so zaradi stalnega naraščanja cen življenjskih potrebščin bili največkrat zelo kratkotrajni. Po veliki stavki leta 1923 sledi upad stavk v Zasavju, saj je bila v obdobju 1923—1929 le ena stavka, ko so se za izboljšanje življenja borili zagorski steklarji. Vzroki za upad so v množičnih redukcijah, ki so sledile zaradi racionalizacije proizvodnje.
Ključne besede: premogovništvo, Zasavje, revirji, stavke, delavsko gibanje
Objavljeno v DKUM: 07.01.2011; Ogledov: 2554; Prenosov: 304
Celotno besedilo (520,79 KB) |
10. DELO NA PROSTEM V 1. RAZREDIH ZASAVSKIH OSNOVNIH ŠOL PRI PREDMETU SPOZNAVANJE OKOLJABojana Šergan, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu Delo na prostem v 1. razredih zasavskih osnovnih šol pri predmetu spoznavanje okolja so v teoretičnem delu opisani šolski sistemi in šolska obveznost po drugih državah, predstavljen je razvoj osnovnega šolstva in dela na prostem v Zasavju v preteklosti, možni načini organizacije in izvedbe dela izven učilnice ter možna izbira vsebin, ki jih lahko izvajamo na prostem v 1. razredih. V empiričnem delu je zajeto in izdelano mnenje učiteljev o delu na prostem. Rezultati kažejo, da imajo učitelji 1. razredov na vseh zasavskih osnovnih šolah in podružnicah, ki so bili zajeti v raziskavo, podobne poglede na izvajanje in učinkovitost dela na prostem. Kljub rezultatom nas je zanimalo, kako prvošolci funkcionirajo pri delu izven zidov šolske zgradbe. Zato je v praktičnem delu predstavljena dejavnost na temo bližnja okolja, ki smo jo izvedli z otroki. To dejavnost in še mnoge druge lahko vključimo v vzgojno-izobraževalni proces vsake šole in s tem dolgoročno pripomoremo k nadaljnjemu vseživljenjskemu izobraževanju.
Ključne besede: učenci, razredna stopnja, spoznavanje okolja, Zasavje, delo na prostem
Objavljeno v DKUM: 08.04.2009; Ogledov: 4068; Prenosov: 254
Celotno besedilo (2,67 MB) |
