| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DELO NA PROSTEM V 1. RAZREDIH ZASAVSKIH OSNOVNIH ŠOL PRI PREDMETU SPOZNAVANJE OKOLJA
Bojana Šergan, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Delo na prostem v 1. razredih zasavskih osnovnih šol pri predmetu spoznavanje okolja so v teoretičnem delu opisani šolski sistemi in šolska obveznost po drugih državah, predstavljen je razvoj osnovnega šolstva in dela na prostem v Zasavju v preteklosti, možni načini organizacije in izvedbe dela izven učilnice ter možna izbira vsebin, ki jih lahko izvajamo na prostem v 1. razredih. V empiričnem delu je zajeto in izdelano mnenje učiteljev o delu na prostem. Rezultati kažejo, da imajo učitelji 1. razredov na vseh zasavskih osnovnih šolah in podružnicah, ki so bili zajeti v raziskavo, podobne poglede na izvajanje in učinkovitost dela na prostem. Kljub rezultatom nas je zanimalo, kako prvošolci funkcionirajo pri delu izven zidov šolske zgradbe. Zato je v praktičnem delu predstavljena dejavnost na temo bližnja okolja, ki smo jo izvedli z otroki. To dejavnost in še mnoge druge lahko vključimo v vzgojno-izobraževalni proces vsake šole in s tem dolgoročno pripomoremo k nadaljnjemu vseživljenjskemu izobraževanju.
Ključne besede: učenci, razredna stopnja, spoznavanje okolja, Zasavje, delo na prostem
Objavljeno: 08.04.2009; Ogledov: 2751; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

2.
Rudarske stavke v Zasavju v letih 1918-1929
Sanja Šikovec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene stavke v Zasavju v obdobju 1918—1929. V prvih petih povojnih letih je značilen velik porast mezdnih gibanj in stavk. Za tako množičen in enoten boj delavstva v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku je precej pripomoglo dejstvo, da je bilo na relativno majhnem prostoru skoncentrirano veliko število delavcev, ki so bili izkoriščeni do maksimalne mere. Te nemogoče razmere so jim dale polet v mezdnih in stavkovnih gibanjih. Mezdno gibanje se je vleklo skoraj brez prestanka vseh prvih pet let in vsako leto je preraslo v stavko. Rezultati teh gibanj so bili različni. Na eni strani je delavstvo doživljalo poraze, ki so jim sledile aretacije, izgoni in odpusti z dela, večkrat pa so dosegli uspehe, ki so jim izboljšali življenjske in delovne pogoje, ki pa so zaradi stalnega naraščanja cen življenjskih potrebščin bili največkrat zelo kratkotrajni. Po veliki stavki leta 1923 sledi upad stavk v Zasavju, saj je bila v obdobju 1923—1929 le ena stavka, ko so se za izboljšanje življenja borili zagorski steklarji. Vzroki za upad so v množičnih redukcijah, ki so sledile zaradi racionalizacije proizvodnje.
Ključne besede: premogovništvo, Zasavje, revirji, stavke, delavsko gibanje
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 1359; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (520,79 KB)

3.
ZMANJŠANJE EMISIJ CO2 V ZASAVJU S POMOČJO VGRADNJE SONČNIH ELEKTRARN
Janez Šoper, 2012, diplomsko delo

Opis: V današnjem času si je skoraj nemogoče predstavljati naš vsakdan brez potrebe po rabi električne energije. Ljudje iz dneva v dan postajamo vse večji porabniki električne energije, s tem pa se posledično povečujejo potrebe po dodatni proizvodnji električne energije. Da se s povečanjem potreb ne poveča obremenjevanje okolja pri proizvodnji elektrike s pomočjo termoelektrarn, so obnovljivi viri energije (OVE) prava pot za prihodnost. Prav tako cene fosilnih goriv strmo naraščajo in prekomerna poraba energije se kaže v vremenskih spremembah. Zato je obremenjevanje okolja s ogljikovim dioksidom (CO2) postal svetovni problem, saj je CO2 eden glavnih vzrokov za segrevanja plasti ozračja in nastanka tople grede. Med OVE spada tudi fotovoltaika, ki direktno pretvarja energijo sončnega sevanja v električno energijo brez uporabe trdih goriv in brez izpustov emisij CO2. S padanjem sončnih žarkov na površino sončnih celic fotovoltaičnih modulov se sproži proces pretvarjanja sončne energije v električno energijo. Doprinos in prispevek diplomske naloge je zmanjševanje emisij CO2 v Zasavju z vgradnjo treh sončnih elektrarn (SE), ki so ekološko bistveno sprejemljivejše, kot že obstoječa klasična termoelektrarna Trbovlje (TET). V diplomski nalogi je predstavljeno delovanje in sestava fotovoltaičnih sončnih elektrarn vse od ideje, predpisov, standardov pa do izračunov, končnega priklopa sončnih elektrarn na omrežje in vzdrževanja le teh. Ugotovljeno je bilo, da se v Zasavju s postavitvijo treh SE skupne moči 3 Mega vata (Mwp), ki skupaj proizvedejo 3.615.087 kilovatnih ur (kwh) električne energije letno, emisije CO2 iz TET zmanjšajo za 3.198 ton, kar znaša 0,44 % celoletnega izpusta C02ja in 0,57 % celotne letne proizvodnje TET (630.000.000 kwh).
Ključne besede: električna energija, energija, obremenjevalec okolja, emisije CO2, obnovljivi viri energije, Zasavje, sončna energija, sončna elektrarna.
Objavljeno: 05.07.2013; Ogledov: 846; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

4.
NARAŠČANJE SOCIALNE KRIZE V ZASAVJU ZARADI UPADA GOSPODARSTVA V REGIJI
Darja Žnidarič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Splošna gospodarska kriza, ki je zajela ves svet, pušča posledice tudi v Sloveniji. Področja šolstva, zaposlovanja, zagotavljanja delovnih mest, zdravstva, ne nazadnje socialnih transferjev, so tista, ki so danes najprej na udaru. Povečujejo se socialne razlike, revščina še bolj trka na vrata ljudi, ki že v časih neomejene rasti niso imeli veliko, danes pa so padli v še večje brezno pomanjkanja. Področja, kjer se gospodarstvo že v preteklosti ni uspelo prestrukturirati času in prostoru primerno, tako kot je to primer v Zasavju, ali pa še danes predstavljajo problem logistične povezave, kjer mladi ljudje zaradi ekoloških problemov zapuščajo okolje, so podvržena različnim težavam bolj kot druga, ki podobnih problemov nimajo. Zasavje predstavlja vzorčni primer, kam zgrešene odločitve iz preteklosti lahko pripeljejo, in kakšne so njihove posledice na ljudi in okolje. Rešitve sedanjega stanja so možne in uresničljive z programi in sredstvi, ki jih lahko posamezniki, skupine in občine pridobijo iz različnih evropskih sredstev. Tako iz evropskega sklada za socialni razvoj, za razvoj regij, dvig izobraževalne ravni in druge. Na takšen način lahko dosežemo vsaj zmanjšanje socialnih problemov, povečamo samozavest ljudi in jim vrnemo človeško dostojanstvo.
Ključne besede: • gospodarska kriza, • brezposelnost, • socialne razmere, • Zasavje.
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 366; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

5.
ZAPOSLOVANJE IN DELOVNE MIGRACIJE V ZASAVSKI REGIJI
Mojca Berdnik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Dnevni migracijski trendi-ob vse bolj razviti transportni infrastrukturi-v sodobni družbi niso nic posebnega. Zasavje je v Sloveniji prva regija po deležu dnevnih delovnih migracij. V teoretičnem delu te diplome predstavljamo splošni oris Zasavske regije in povezave med zaposlovanjem ter selitvenimi tokovi.
Ključne besede: migracije, Zasavje, mladi, brezprespektivnost, tveganje
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 499; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (974,15 KB)

6.
PREVENTIVA PRED DEJAVNIKI TVEGANJA RAKA DOJK V ZASAVJU
Barbara Leskovšek Polak, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Rak dojke predstavlja slabo tretjino vseh rakov pri ženskah. Predstavlja diagnozo, ki ženski spremeni življenje. Na določene dejavnike tveganja za nastanek raka dojk lahko ženska sama vpliva, na druge žal ne. Namen diplomskega dela je predstaviti dejavnike tveganja za raka dojk v Sloveniji in Zasavju. Ugotoviti želimo, kaj o dejavnikih tveganja in preventivi raka dojk menijo ženske v zasavski regiji in katerih ukrepov za preventivo se držijo. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Kot instrument raziskave je uporabljen anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 117 žensk iz zasavske regije. Dobljene podatke smo uredili, sešteli po skupinah in izračunali deleže. Rezultate smo prikazali opisno in grafično. Z metodo analize in sinteze smo odgovorili na raziskovalna vprašanja. Rezultati: S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da so ženske v Zasavju najbolj seznanjene z naslednjimi dejavniki tveganja za raka dojk: dedna nagnjenost, okolje v katerem živimo, onesnaženost zraka, negativni stres, kajenje ter telesna neaktivnost in debelost. Pri teh vprašanjih so pritrdilno odgovorile v višjih odstotkih. Tudi drugi dejavniki tveganja so jim poznani, vendar ne v tako velikem deležu. Izvedeli smo tudi, da anketiranke dokaj dobro skrbijo za preprečevanje dejavnikov tveganja za raka dojk in se jih trudijo same odpravljati. Veliko število vprašanih jih ne kadi, uživa zdravo, uravnoteženo prehrano, mnogo jih redno hodi na preglede h ginekologu in si redno samopregleduje dojke. Glede poznavanja programov ozaveščanja o preventivi raka dojk pa so bili odgovori manj zadovoljivi. Polovica anketirank ne ve, če v njihovem kraju obstaja tak program. Diskusija in zaključek: Menim, da bi se dalo na področju preventive v Zasavju narediti še veliko. Ženske so sicer seznanjene z nekaterimi dejavniki tveganja, ne pa z vsemi. Še vedno si želimo, da bi manj žensk kadilo in se jih še več zdravo prehranjevalo. Predvsem pa želimo, da bi bil odstotek žensk, ki si redno samopregledujejo dojke, čim višji.
Ključne besede: rak dojke, dejavniki tveganja, skrb za zdravje, Zasavje, onesnaženost okolja, samopregledovanje dojk
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 522; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (998,41 KB)

7.
Pravni vidiki povojnih pobojev in ravnanja z ujetniki na širšem območju zasavja
Nejc Gabrijel, 2019, diplomsko delo

Opis: Tematika diplomskega dela zavzema pravni pogled povojnih pobojev na širšem področju Zasavja v letu 1945. Po kratkem orisu vojnega prava sledi pregled mednarodnih konvencij, predvsem ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki iz leta 1929, ki je takrat najbolj celovito urejala področje vojnih ujetnikov. Nato sledi Martensova klavzula, ki opredeljuje postopanje vojskujočih strani v primeru, kjer situacija ni pravno opredeljiva. Na kratko je opisana Uredba o vojaških sodiščih, ki je avtonomen partizanski vir za področje kazenskega prava. Po pregledu takrat veljavnega prava sledi ugotavljanje odgovornosti za storjene zločine iz dveh vidikov. Prvi je komandna odgovornost, drugi pa institut udeležbe v skupini, ki je zakrivila vojne zločine. Vsebinski del se nadaljuje z opisom kršitev prava s strani prič in opredelitvijo glavnega problema – kaj je šlo takrat narobe, da je pravo odpovedalo? Ter posledično - kaj lahko storimo, da se takšni dogodki ne ponovijo?
Ključne besede: Povojni poboji, Zasavje, 1945, komandna odgovornost, ženevska konvencija, Martensova klavzula, partizani
Objavljeno: 25.03.2019; Ogledov: 164; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (698,65 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici