| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
DODELITEV OTROKA V PRIMERU RAZVEZE IZ VERSKIH RAZLOGOV
Marta Jarc, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavam razvezo zakonske zveze. Osredotočila sem se na specifično področje, in sicer, ko do razveze pride iz verskih razlogov. Dva posameznika se poročita, si ustvarita družino, nato pa se zgodi, da en zakonec spremeni svoje versko prepričanje. To lahko drugega zakonca zelo vznemiri. Stvari lahko pripelje celo tako daleč, da se razvežeta. Tu nastopi problem, v kateri veri se bo vzgajalo otroke. Zakonec, ki je sprejel novo vero, želi otroke vključiti v bogoslužja, drugi zakonec pa se s tem ne strinja. Morda celo zahteva skrbništvo nad otroki. Načeloma je odločitev o verski vzgoji otrok stvar staršev. Kadar pa se ne moreta sporazumeti o tej zadevi, mora vmes poseči sodišče. Tako so sodniki tisti, ki morajo odločiti o tem, kaj je najboljše za otroke, ali bo otrokom dvojna verska vzgoja škodovala. Praksa je pokazala, da dvojna verska vzgoja otrokom ne škodi. Otrok namreč tako dobi možnost, da se seznani z dvema religijama in se na koncu sam odloči, kateri bo pripadal, če sploh kateri. Sodišče poseže tudi takrat, če ugotovi, da je otrok zaradi novega verskega prepričanja starša ogrožen. V naši Ustavi je določeno, da imajo starši pravico, v skladu s svojim prepričanjem, otrokom zagotavljati versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ter prepričanja. To pravico pa najdemo tudi v mednarodnih konvencijah: Evropski konvenciji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah.
Ključne besede: Zakonska zveza, razveza zakonske zveze iz verskih razlogov, dobro otroka, verska vzgoja otroka, Jehovove priče, religija
Objavljeno: 14.01.2010; Ogledov: 2031; Prenosov: 225 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (433,48 KB)

3.
RAZVELJAVITEV ZAKONSKE ZVEZE ZARADI TEŽJE DUŠEVNE PRIZADETOSTI ALI NERAZSODNOSTI
Ingrid Kozel, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana razveljavitev zakonske zveze zaradi težje duševne prizadetosti ali nerazsodnosti. Zakonska zveza je ena od treh oblik življenjskih skupnosti, ki so pravno urejene v Republiki Sloveniji. Izhodišče za to urejanje daje Ustava Republike Slovenije. Sklepanje zakonske zveze je osebni akt in hkrati pravni posel družinskega prava, ki ima daljnosežne pravne posledice za zakonca. Zato je pomembno, da je oseba, ki bo sklenila zakonsko zvezo, telesno in duševno dovolj zdrava za izpolnjevanje dolžnosti, ki izhajajo iz zakonske zveze. Oseba, ki želi skleniti zakonsko zvezo, mora imeti ženitno sposobnost ali sposobnost za sklenitev zakonske zveze. To pridobi z osemnajstimi leti, če je duševno zdrava in razsodna. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) določa, da zakonske zveze ne more skleniti oseba, ki je težje duševno prizadeta ali nerazsodna, sicer je zakonska zveza neveljavna in se razveljavi. S takšno zakonsko ureditvijo sta določena dva zakonska zadržka za sklenitev zakonske zveze: nerazsodnost in duševna bolezen. Pri čemer pa se zlasti pri slednjem pojavi vprašanje, ali je zakonodajalec takšnim osebam upravičeno odvzel pravico do sklenitve zakonske zveze. Tema diplomskega dela je predstavljena tako, da sta prvi dve poglavji namenjeni zakonski zvezi na splošno, tretje, četrto in peto poglavje se neposredno in posredno nanašajo na neveljavnost zakonske zveze iz obravnavanega razloga, šesto poglavje prikazuje ureditev razveljavitve zakonske zveze zaradi težje duševne prizadetosti ali nerazsodnosti pri istospolnih partnerjih, sedmo poglavje ureja duševne bolezni oziroma duševne motnje, zadnje poglavje pa je prikaz ureditve razveljavitve zakonske zveze v nekaterih članicah Evropske unije. Institut razveljavitve zakonske zveze zaradi težje duševne prizadetosti in nerazsodnosti se v samostojni Republiki Sloveniji še ni uporabil, vendar je glede na to, da so duševne motnje čedalje pogostejše, pričakovati, da se bo njegova uporaba povečala. Slovenija je končno dobila tudi zakon, ki ureja področje duševnega zdravja, vendar s svojo vsebino ni popolnoma prepričljiv v to, da bo res izboljšal kakovost življenja ljudi z duševno boleznijo.
Ključne besede: zakonska zveza, težja duševna prizadetost, nerazsodnost, razveljavitev, duševna bolezen, duševno zdravje
Objavljeno: 14.01.2010; Ogledov: 2191; Prenosov: 340
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

4.
NEKATERI ZGODOVINSKI, PRAVNI, RELIGIOZNI TER SOCIOLOŠKI VIDIKI ZAKONSKE ZVEZE IN RAZVEZE
Brigita Cug, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira in opisuje nekatere zgodovinske, pravne, religiozne in sociološke vidike zakonske zveze in razveze. V vsakem vidiku sta hkrati vključeni tako zakonska zveza kot razveza. Omenjeni vidiki zajemajo temeljne pojme in spoznanja, vezana na sledeča področja: zgodovinski vidik: pravna zgodovina razvoja zakonske zveze skozi posamezna obdobja, razvoj zakonskega prava od kraljevine SHS vse do Republike Slovenije ter kratka zgodovina razveze starih civilizacij; pravni vidik: pojem in načela zakonskega prava; pogoji za sklenitev in veljavnost zakonske zveze; namen, oblike, pristojnost in postopek za sklenitev zakonske zveze; neveljavnost zakonske zveze in njene oblike ter pravne posledice zakonske zveze; razveza zakonske zveze; razdelitev razveznih razlogov; določila zakonskih sporov v Republiki Sloveniji, ravni razveznega procesa, svetovalni razgovor in mediacija; religiozni vidik: zakonsko pravo Katoliške cerkve; krščanski zakon in priprava nanj, zakonska privolitev in njene hibe; zakonski zadržki in njihova razdelitev; poveljavljanje zakona; pomen zakonske zveze in družine z vidika Katoliške cerkve za celotno družbo; odnos nekaterih cerkva in religij do razveze; sociološki vidik: poroka in zakon danes, pravice v zakonu, miti v zakonu, razlogi za zakon, institucionalni in medosebni vidik zakona ter njegove klasifikacije; ljudje, ki niso sposobni za zakon; odnosi po poroki z razširjeno družino; smernice za uspešen zakon; pomen in vloga zakonske zveze in razveze nekoč in danes; dogajanje pred in med razvezo pri partnerjih in otrocih. Ob koncu sta hkrati predstavljena tako pravni kot sociološki vidik glede posledic zakonske zveze na družino. Znotraj tega so opisane pravne posledice razveze zakonske zveze tako med obema partnerjema kakor v razmerju staršev do otrok in tudi življenje bivših zakoncev ter otrok po razvezi. Delo je teoretično, s poudarkom na primerjavi navedenih vidikov.
Ključne besede: zakonska zveza, razveza, družina, otrok, roditeljska pravica, RKC, država, slovenska postmoderna družba, zgodovinski, pravni, religiozni in sociološki vidiki zakonske zveze in posledice njenega prenehanja.
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 4052; Prenosov: 675
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

5.
ODPRTA VPRAŠANJA BODOČE UREDITVE POGODBE O PREMOŽENJSKOPRAVNIH RAZMERJIH MED ZAKONCEMA
Maja Žalig, 2010, diplomsko delo

Opis: Avtorica najprej predstavi povezanost civilnega in družinskega prava, nato pa najpomembnejše institute, ki povezujejo ti dve panogi. In sicer pravico do lastnine, večlastninska razmerja, načelo avtonomije volje ter načelo dispozitivnosti. Nadaljuje s predstavitvijo značilnosti premoženjskih razmerij med zakoncema. Tu predvsem poudari posebno naravo zakonske zveze. Predstavi tudi vrste premoženjskih režimov med zakoncema v primerjalnem pravu. Naslednja poglavja pa so namenjena predstavitvi bodoče ureditve teh razmerij v slovenskem pravnem redu. Najprej nam predstavi pogodbeni režim, ki je novost v pravnem redu Republike Slovenije. Poleg predstavitve pravnih norm, se osredotoči tudi na odprta vprašanja pogodbenega režima in predlaga dopolnitve. Za konec pa še predstavi zakoniti režim premoženjskih razmerij med zakoncema.
Ključne besede: zakonska zveza, premoženjska razmerja, ženitna pogodba, avtonomija volje
Objavljeno: 28.10.2010; Ogledov: 2150; Prenosov: 363
.pdf Celotno besedilo (533,36 KB)

6.
PREJEMKI V PARTNERSKIH ŽIVLJENJSKIH SKUPNOSTIH
Sonja Humek, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je analiza in primerjava denarnih prejemkov glede na zakonski stan partnerjev, ki sta različnega spola in živita v življenjski skupnosti. Moški in ženska, ki sta sklenila zakonsko zvezo in tako registrirala svojo skupnost, sta navzven povezana do razveze ali smrti. Partnerja, ki tega nista storila, sta pravno ravno tako zavezana, kot zakonca, vendar pa je njuno skupnost potrebno dokazati, kadar jo hočeta uveljaviti. Dokazati pa jo je potrebno takrat, kadar hoče eden izmed partnerjev pridobiti kakšno pravico, katere podlaga je ta zveza. Po drugi strani, pa je zamolčanje in zanikanje obstoja takšne zveze predvsem težko dokazati takrat, ko pristojni organ odloča o podelitvi posamezne pravice in sumi na obstoj zunajzakonske skupnosti, pa jo partnerja iz take zveze zanikata. Kadar zunajzakonska skupnost dejansko obstaja, pa jo partnerja zamolčita, prihaja do neupravičenih prejemkov in subvencij, predvsem v višini zneskov le teh. Na ta način prihaja do večjega črpanja sredstev iz državnega ali občinskega proračuna, zaradi takšnih, dejansko neupravičenih zahtevkov, pa imajo zato ostali posledično, dejansko potrebni pomoči, nižje prejemke. Problem je tudi kopičenje prejemkov, saj se določeni socialni transferji ne štejejo v celotni dohodek upravičencev, ki je podlaga za izračun posameznega prejemka. Rešitve za ureditev razmer na tem področju bo na novo uredil Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. S tem zakonom se bo v veliki meri onemogočilo in preprečilo danes pogosto izkoriščanje in zloraba sistema pri podeljevanju denarnih prejemkov.
Ključne besede: denarni prejemki, življenjska skupnost, zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, družina, enostarševska družina, socialni transferji, kopičenje prejemkov, neupravičeni prejemki, socialne pravice.
Objavljeno: 10.02.2011; Ogledov: 1669; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (581,99 KB)

7.
DRUŽINA V LUČI NOVEGA PREDLOGA DRUŽINSKE ZAKONODAJE
Petra Tivadar, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira in opisuje različne definicije družine, prikazuje kakšno je stanje družin in ureditev zakonodaje glede tega področja v Sloveniji. Osrednja pozornost je namenjena Predlogu družinskega zakonika iz leta 2009. Predstavljene so razlike in novosti glede na Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je trenutno v veljavi. Opisuje tudi elemente političnega delovanja, pravni vidik Predloga družinskega zakonika ter odmeve v družbi in medijih glede omenjenega predloga. Izvedeni so bili individualno vodeni intervjuji, ki prikazujejo mnenje različnih strokovnjakov (pravniki, teologi, filozofi, MDDSZ) glede Predloga družinskega zakonika.
Ključne besede: družina, zakonska zveza, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Predlog družinskega zakonika, zunajzakonska skupnost, otrok, rejništvo, posvojitev, skrbništvo
Objavljeno: 28.10.2011; Ogledov: 2129; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

8.
Ko zmanjka besed ---
Bojan Macuh, 2010, drugi članki ali sestavki

Ključne besede: družina, nasilje, partnerski odnosi, zakonska zveza
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 903; Prenosov: 31
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Prijateljstvo, predpogoj dobre partnerske zveze
Bojan Macuh, 2010, drugi članki ali sestavki

Ključne besede: družina, odnosi, zakonska zveza, izvenzakonska zveza, prijateljstvo
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 836; Prenosov: 30
URL Povezava na celotno besedilo

10.
POLOŽAJ OTROK OB RAZVEZI ZAKONSKE ZVEZE IN PRENEHANJU ZUNAJZAKONSKE SKUPNOSTI
Jerneja Stopar, 2012, diplomsko delo

Opis: Avtorica najprej predstavi institute družinskega prava, zakonsko zvezo in zunajzakonsko skupnost ter razvezo zakonske zveze in prenehanje zunajzakonske skupnosti. Nadaljuje s predstavitvijo položaja otrok ob razvezi zakonske zveze in prenehanju zunajzakonske skupnosti. Poudarek je namenjen koristi otrok ter na dejstvu, ali se interes res upošteva v postopkih, v katerih je udeležena šibkejša stranka, to je otrok. Avtorica je namenila poglavje ureditvi enakih vprašanj v drugih pravnih ureditvah. Za konec je avtorica dodala statistične podatke centra za socialno delo Novo mesto, iz katerih je razvidno, koliko razvez zakonske zveze je bilo na tem območju in nato, kako je bilo poskrbljeno za otroke.
Ključne besede: zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, korist otroka, dodelitev otrok.
Objavljeno: 13.09.2012; Ogledov: 1623; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (560,50 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici