| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Spremembe in novosti pri zaposlovanju in delu tujcev v Republiki Sloveniji : diplomsko delo
Blanka Gotlib Kerin, 2010, diplomsko delo

Opis: Imigracije v Evropsko unijo in s tem v Slovenijo že desetletja predstavljajo velik politični problem, kajti potrebe po tuji delovni sili, ki iz leta v leto rastejo, spremlja močno družbeno nasprotovanje temu pojavu. Gospodarske razlike med razvitimi državami in državami v razvoju ter demografske spremembe namreč povzročajo naraščanje migracij. V sodobnem svetu problem reguliranja migracij postaja vedno bolj pereč, predvsem pa globalen, zato je naloga razvitejših držav oblikovanje učinkovitih migracijskih politik. Republika Slovenija s sprejetjem ustreznih zakonov ter Resolucije o migracijski politiki pravno regulira zaposlovanje in delo tujcev. V Sloveniji poznamo dva načina zaposlovanja tujcev, in sicer za delavce, ki prihajajo iz držav članic Evropske unije, ter za delavce, ki so državljani »tretjih« držav. Zaradi obsežnosti tematike in omejenega obsega diplomskega dela se omejujem predvsem na novosti in spremembe zaposlovanja delavcev »tretjih« držav.
Ključne besede: migranti, migracijska politika, Zakon o zaposlovanju in delu tujcev, delovna dovoljenja, delovna dovoljenja, vizum
Objavljeno: 03.09.2010; Ogledov: 1899; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (3,58 MB)

2.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidni osebi
Katarina Budič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo se ukvarjali s problematiko zaposlovanja invalidov in njihovimi pravicami. Tako kot v državah po svetu, je tudi v Sloveniji brezposelnost invalidov večja od brezposelnosti ostalega prebivalstva. Da bi izenačili možnosti zaposlovanja invalidov, je v ta namen državna politika razvila vrsto ukrepov, ki jih je povzela iz drugih držav. Nekaterim pomembnejšim, kot so zaposlitvena rehabilitacija, zaščitna zaposlitev, podporna zaposlitev, zaposlitveni centri in vzpodbude za zaposlovanje smo posvetili več pozornosti. Primerjali smo tudi podatke Zavoda za zaposlovanje in Statističnega urada ob predpostavki, da je zaposlitvena možnost invalidov manjša kot pri neinvalidih. Poudarek smo dali na varstvene določbe, ki jih je zakonodajalec predvidel, da bi invalidom omogočil dodatno varstvo pri zaposlitvi, v času trajanja in pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo je, da so pravice invalidov vključene v številne zakone in predpise, kar povzroča nepreglednosti in nejasnosti. Izpostavili smo tri najpomembnejše zakone, in sicer: Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter Zakon o poklicni rehabilitaciji in zaposlitvi invalidov.
Ključne besede: invalid, pravice invalidov, ustrezno delovno mesto, zakon o delovnih razmerjih, zakon o rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 540; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

3.
PREBIVANJE IN DELO TUJCEV
Dolores Batič, 2016, diplomsko delo

Opis: Migracije so zakonite, kadar tujci pridejo in prebivajo v določeni državi v skladu s pravnim redom oz. predpisi države. Zakonite migracije potekajo največkrat iz ekonomskih razlogov pa tudi iz drugih razlogov. V iskanju boljših ekonomskih pogojev se migrantom v državi gostiteljici pogosto pridružijo še družinski člani. Področje migracij je urejeno z nacionalno zakonodajo, primarno in sekundarno zakonodajo EU ter z drugimi mednarodnimi obveznostmi, ki zavezujejo države. V Sloveniji položaj vstopa in prebivanja tujcev ureja Zakon o tujcih, ki je bil v obdobju samostojnosti Slovenije večkrat spremenjen in usklajen z evropskim pravnim redom. Tudi področje dela tujcev v RS ureja poseben zakon, Zakon o zaposlovanju in delu tujcev. Splošno načelo v EU je svoboda gibanja. Državljani EU za vstop v RS ne potrebujejo vizuma ali dovoljenja za prebivanje, temveč samo veljaven dokument, na podlagi katerega lahko vstopijo v RS ne glede na razlog prebivanja. Do teh mesecev lahko prebivajo na ozemlju države članice že samo na podlagi dejstva evropskega državljanstva. Po poteku dovoljenega prebivanja pa morajo pri pristojni upravni enoti prijaviti prebivanje. Državljanu EU se prijava prebivanja lahko zavrne, če bi njegovo prebivanje pomenilo resno in dejansko nevarnost za javni red in varnost. Tudi za družinske člane državljanov EU, ki so tretji državljani, zakonodaja predvideva lažje pogoje za ureditev statusa tujca v RS, saj lahko, če v RS prebivajo zakonito, vlogo za prvo dovoljenje za prebivanje vložijo po vstopu v RS. Državljani EU, kot tudi njihovi družinski člani, imajo prost dostop do trga dela v RS in lahko nastopijo delo zgolj na podlagi prijave v socialno zavarovanje. Določene omejitve veljajo v času prehodnega obdobja za hrvaške državljane. Nasprotno za državljane tretjih držav in njihove družinske člane veljajo drugačna pravila. Državljani tretjih držav za vstop v RS potrebujejo vizum, razen, če so državljani držav, za katere v skladu s pravnim redom EU, vizum ni potreben. Če želijo v RS prebivati iz enega od upravičenih razlogov, pa morajo pred vstopom v RS pridobiti prvo dovoljenje za prebivanje, enako velja za njihove družinske člane. Državljanom tretjih držav se dovoljenje za prebivanje zavrne že, če obstajajo razlogi za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu. Tretji državljani, ki v RS prihajajo iz ekonomskega razloga, si morajo pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo. Enotno dovoljenje za prebivanje in delo je dovoljenje za začasno prebivanje in delo, ki tujcu omogoča da vstopi, prebiva in dela v RS. Tretji državljani, razen državljanov BIH, za delo v RS ne potrebujejo več delovnega dovoljenja, temveč upravna enota v postopku izdaje enotnega dovoljenja, po uradni dolžnosti, pridobi soglasje zavoda, glede na vrsto zaposlitve ali dela. Zavod lahko soglasje umakne, če tujcu zaposlitev preneha.
Ključne besede: tujci, vstop v RS, prebivanje, delo, Zakon o tujcih (ZTuj-2), Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)
Objavljeno: 06.03.2017; Ogledov: 563; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (456,11 KB)

4.
ZAPOSLOVANJE TUJCEV V REPUBLIKI SLOVENIJI PO ZAKONU O ZAPOSLOVANJU, SAMOZAPOSLOVANJU IN DELU TUJCEV (ZZSDT)
Kaja Kovačič, 2016, diplomsko delo

Opis: Predstavljene so bistvene začilnosti delovn pravne zakonodaje v RS ter osnovne značilnosti zakonodaje EU a področju zaposlovanja tujcev. V RS je od 1. 9. 2015 to področje na novo urejeno z ZZSDT.
Ključne besede: delovnopravna zakonodaja, prost pretok delavcev, Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT), zaposlovanje tujcev, zlorabe
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 581; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (765,62 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici