| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UDELEŽBA JAVNOSTI PRI ODLOČANJU O POSEBNIH DEJAVNOSTIH V OKVIRU AARHUŠKE KONVENCIJE IN ZVO-1
Monika Horvat, 2015, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu se posvečam osvetlitvi udeležbe javnosti pri odločanju o posebnih dejavnostih oziroma konkretnih posegih v okolje, ki svojo pravno podlago nosijo v prvem izmed treh sklopov drugega stebra Aarhuške konvencije. Aarhuška konvencija oziroma Konvencija ZN o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah predstavlja osnovo sodobne okoljske regulative in med drugim daje posebno težo krepitvi vloge javnosti in nevladnih organizacij pri reševanju okoljske problematike. Zagotavlja učinkovit model za zagotavljanje zaščite okolja in človekovih pravic ter daje izreden pomen ozaveščenosti in vključitvi javnosti v odločevalske procese z namenom večje preglednosti in odgovornosti delovanja organov javne oblasti. Sprva podajam zgodovinski okvir, znotraj katerega se je konec prejšnjega stoletja na doktrini trajnega razvoja začela intenzivno razvijati okoljevarstvena zakonodaja, katere del je tudi Aarhuška konvencija, katere podpisnica je že v samem začetku bila tudi Republika Slovenija. Nato podam oris posegov v okolje, kot izhajajo iz Zakona o varstvu okolja in jih površinsko predstavim z namenom grobega pregleda udeležbe javnosti v postopkih izdajanja okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj v slovenskem pravnem prostoru. Za tem se osredotočim na primerjavo slovenske pravne ureditve na področju udeležbe javnosti v postopkih za izdajo dovoljenja za konkreten poseg v okolje z Aarhuško konvencijo in pri tem spremljam implementacijo določb šestega člena konvencije v slovenski pravni red. Izhajajoč iz zahtev konvencije morajo namreč pogodbenice sprejeti potrebne zakonodajne, ureditvene in druge ukrepe, vključno z ukrepi za uskladitev določb za izvajanje konvencije, kakor tudi ustrezne ukrepe za njihovo izvrševanje, da se vzpostavi in ohrani jasen, pregleden in dosleden okvir za izvajanje določb konvencije. Za konec predstavim še različne pristope k opredeljevanju subjektov pravic skozi konvencijo in ZVO-1.
Ključne besede: Aarhuška konvencija, Zakon o varstvu okolja, udeležba javnosti, presoja vplivov na okolje, Direktiva PVO, Direktiva IPPC, okoljevarstveno soglasje, okoljevarstveno dovoljenje, odločanje o posebnih dejavnostih
Objavljeno: 06.07.2015; Ogledov: 1331; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (700,12 KB)

2.
EKO OBČINA
Aljaž Lešnik, 2012, diplomsko delo

Opis: EKO občina je občina, ki temelji na načelih trajnostnega razvoja. Je model, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja nastal na Finskem, prva taka občina pa na Švedskem. Temelji na obnovljivih virih energije in učinkoviti rabi virov energije, zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv, zmanjšanju škodljivih posegov v okolje in zadovoljevanju človekovih potreb učinkovito in zmerno. Za popolno in učinkovito delovanje je potrebno sodelovanje javnosti, lokalne oblasti in gospodarstva. Občani take občine se izobražujejo zato, da krepijo zavest o varstvu okolja. Take občine v Republiki Sloveniji ni, obstaja pa široka okoljevarstvena zakonodaja. Avtor obravnava Zakon o varstvu okolja in Energetski zakon, oba z določenimi podzakonskimi akti in na njihovi podlagi ugotavlja možnosti, da slovenske občine postanejo EKO občine. Opredeli tudi temeljne pojme povezane z lokalno samoupravo.
Ključne besede: ekologija, občina, trajnostni razvoj, lokalna samouprava, pravo varstvo okolja, Zakon o varstvu okolja, Energetski zakon, lokalne javne službe.
Objavljeno: 15.06.2012; Ogledov: 2076; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (730,62 KB)

3.
Podnebne spremembe in logistiki : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Logistika sistemov
Dolores Kržišnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Podnebne ali klimatske spremembe so naraven cikličen pojav, pri katerem gre za povprečne vremenske vzorce. Kar nas skrbi je, konstantno višanje temperatur v globalnem smislu. Glavni vzrok za to je ogljikov dioksid - CO2. Seveda ta plin nastaja tudi v naravi, vendar pa ga v ogromnih količinah spuščamo v okolje ljudje, torej smo za trenutno stanje odgovorni tudi mi. Velikemu porastu CO2-ja smo priča predvsem v zadnjih petdesetih letih, kar je spodbudilo širšo javnost in znanstvenike, da so začeli pozorno spremljati vzroke za njegovo rast. Da se spremembe res dogajajo prehitro, je dokazano z meritvami na vseh področjih. Pri nas spremlja stanje Agencija Republike Slovenije za okolje. Zaradi zvišanja temperature, ki jo beležimo tudi v Sloveniji, smo pogosteje priča vročinskim udarom in sušnim obdobjem. Premaknili so se podnebni pasovi, posledica tega je zamik oziroma premik pasov s padavinami, kot tudi sama količina padavin, tudi tej spremembi smo priča pri nas. Taljenje ledu in ledenikov je zagotovo najboljši pokazatelj, da se spremembe res dogajajo. Tudi tu imamo svoje dokaze, to sta Triglavski ledenik in ledenik pod Skuto. Prav tako pa se zvišuje globalna temperatura morij. Vse to seveda stane, predvsem to občutijo zavarovalnice zaradi naravnih ujm, ki jih je iz leta v leto več. Svet se bori proti podnebnim spremembam z zakoni, protokoli, zeleno tehnologijo, alternativnimi viri energije in opozarjanjem kako varčevati z energijo. S temi prijemi želimo predvsem omejiti izpuste toplogrednih plinov. Seveda pa lahko tudi vsak posameznik ogromno pripomore k izboljšanju stanja. To lahko storimo z majhnimi spremembami v vsakdanjem življenju, kot je uporaba javnih transportnih sredstev in tudi koles za krajše razdalje. Uporabljajmo varčne žarnice in kupujmo okolju prijazne gospodinjske aparate. Odpadke ločujmo in uporabljajmo čim manj kemičnih čistil. Prav tako varčujmo z vodo.
Ključne besede: podnebne spremembe, klimatske spremembe, varstvo okolja, toplogredni plini, Zakon o varstvu okolja, CO2, ogljikov dioksid
Objavljeno: 27.08.2009; Ogledov: 3227; Prenosov: 503
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici