| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POSTOPEK USTANOVITVE RADIJSKEGA PROGRAMA IN SPREMEMBA NJEGOVEGA IMENA
Matjaž Hafner, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam postopek ustanovitve radijskega programa in postopek spremembe njegovih podatkov. Ker sta predmet in bistvo naloge postopkovne narave, podrobno poznavanje radijske dejavnosti kot take na tem mestu morda niti ni nujno, a na začetku bralca vseeno seznanim z osnovnimi pojmi, ki jih je dobro razumeti, da lahko diplomski nalogi sledi. Nadaljujem s postopki, ki so potrebni za ustanovitev radijske postaje oziroma za izvajanje radijske dejavnosti. Prvi izmed njih je postopek za vpis medija v razvid. V tem delu sem izpostavil problematiko obveznosti sklenitve pogodb s kolektivnimi organizacijami za varstvo avtorske in sorodnih pravic ter jurisdikcijo naših sodišč. Postopek se nadaljuje s pridobitvijo dovoljenja za izvajanje radijske dejavnosti in odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, pri čemer je posebnost ta, da se za opravo javnega razpisa ne uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku temveč pravila Zakona o elektronskih komunikacijah. Medij vpiše v razvid ministrstvo, pristojno za kulturo, dovoljenje in odločbo pa izda Agencija za pošto in elektronske komunikacije. Opis postopkov je precej formalen, v glavnem sem povzel določbe Zakona o medijih in Zakona o elektronskih komunikacijah ter ostalih predmetnih aktov, te določbe pa podkrepil z odločitvami sodišč ter mnenji nekaterih avtorjev. Ker pogosto prihaja do situacij, ko se podatki o že obstoječem mediju spremenijo, sem opisal postopek spremembe podatkov medija. Konkretno sem se odločil za postopek, ko se spremeni ime medija, in ga tudi ponazoril s praktičnimi primeri. Opozoril sem na sporne situacije, do katerih lahko ob spremembi pride, in glede tega podal tudi svoje mnenje. Pri pisanju diplomske naloge sem uporabil že znana dejstva, ki se nanašajo na to temo, ter uporabil mnenja in razlage drugih avtorjev. Uporabil sem različne vire (normativne pravne akte, poročila, dopise), literaturo (knjige, članke), spletne povezave ter sodno prakso. V besedilo sem na mestih, kjer se mi je zdelo smiselno, vstavil slike dokumentov, ki bodo bralcu omogočali lažje razumevanje in boljšo predstavo prebranega. Namen diplomskega dela je seznaniti bralca s področjem, ki vsaj med pravniki ni posebej razširjeno. Na fakultetah se ga večinoma ne obravnava, tudi kasneje pa je pravnikom velikokrat tuj, saj na prvi pogled morda res ni najbolj zanimivo. Ko pa se zavemo, kako povezani smo z njim (radiem), je vse drugo kot to. Zavedam se, da je to delo zgolj košček v mozaiku, a nekje je potrebno začeti. In kje drugje bi bilo primerneje kot na samem začetku?
Ključne besede: Radijska dejavnost, medij, vpis v razvid, dovoljenje, odločba, Agencija za pošto in elektronske komunikacije, kolektivne organizacije, Zakon o medijih, Zakon o elektronskih komunikacijah, Zakon o splošnem upravnem postopku.
Objavljeno: 25.05.2012; Ogledov: 1626; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

2.
PRITOŽBA V POSTOPKU INŠPEKCIJSKEGA NADZORA
Klavdija Eržen, 2013, diplomsko delo

Opis: Inšpekcijski nadzor je nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov. Izvršujejo ga inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Inšpektorji delujejo v inšpektoratih, ki imajo status organa v sestavi ministrstva. Tržni inšpektorat Republike Slovenije (TIRS) je inšpekcijski organ v sestavi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Pristojen je za nadzor predpisov na področjih kot so varstvo potrošnikov, varnost proizvodov, trgovina in obrt, gostinstvo in turizem, delo na črno, nelojalna konkurenca, avtorske pravice in nekaterih drugih. Tržni inšpektorji opravljajo naloge inšpekcijskega nadzora z namenom varovanja javnega interesa ter interesov pravnih in fizičnih oseb (zavezancev), in sicer na način, da pri izvrševanju svojih pooblastil v delovanje zavezancev posegajo le v obsegu, ki je nujen za zagotovitev učinkovitega inšpekcijskega nadzora. Pri izbiri ukrepov tržni inšpektorji ob upoštevanju teže kršitve izrečejo ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa. V postopku inšpektorja ima položaj stranke zavezanec. Vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke. Tržni inšpektorji delujejo po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP), Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) in Zakonu o tržni inšpekciji (ZTI). Za inšpekcije, katerih delovanje urejajo posebni zakoni, se ZIN uporablja samo glede tistih vprašanj, ki niso urejena s posebnimi zakoni. Glede postopkovnih vprašanj, ki niso urejena z ZIN ali s posebnimi zakoni, se subsidiarno oziroma dopolnilno uporablja ZUP, ki ni prilagojen zahtevam in določenim značilnostim posebnega upravnega področja. V postopku inšpekcijskega nadzora ima pravico do vložitve pritožbe zoper odločitev inšpekcijskega organa vsaka stranka (pravna ali fizična oseba) in vsaka druga oseba, ki meni, da konkretni upravni akt inšpekcijskega organa posega v njene pravice ali pravne koristi. Druga stopnja v takšnih upravnih zadevah je MGRT. Pritožba zoper odločbo inšpektorja ne zadrži njene izvršitve, če s posebnim zakonom ni drugače določeno. Drugostopenjski organ mora odločbo o pritožbi izdati in stranki vročiti, brž ko je to mogoče, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva prejema popolne pritožbe. Pravico do (učinkovitega) pravnega sredstva zoper odločitev upravnega organa o posameznikovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih zagotavlja Ustava Republike Slovenije (25. člen). Gre za temeljno pravico vsakega posameznika. Kot eno temeljnih načel upravnega postopka jo brez dvoma lahko obravnavamo kot državljansko pravico, ki v državi odseva stopnjo demokratičnosti. Pritožba je po ZUP edino redno pravno sredstvo za varstvo formalne in materialne zakonitosti v upravnem postopku. Predstavlja zakonito možnost odprave ali spremembe izdanega konkretnega upravnega akta. Kot izraz nezadovoljstva strank ima velik pomen, saj ne zasleduje le varstva pravic strank v upravnih postopkih, temveč zagotavlja tudi notranji upravni nadzor ministrstev kot drugostopenjskih organov nad delom prvostopenjskih upravnih organov. Opozoriti je treba tudi, da možnost vložitve pritožbe pomaga omejevati samovoljno sprejemanje odločitev, ker je zakonitost odločanja tudi v javnem interesu. Če je zavezanec redno pravno sredstvo izrabil, lahko iz zakonsko določenih razlogov sproži s tožbo še upravni spor.
Ključne besede: upravni postopek, Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), inšpekcijski nadzor, Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), Tržni inšpektorat RS (TIRS), Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), pravna sredstva, pritožba, javni interes
Objavljeno: 27.08.2013; Ogledov: 4482; Prenosov: 523
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici