| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza preglednih poročil revizijskih družb
Mateja Grah, 2018, diplomsko delo

Opis: Delo diplomskega projekta z naslovom Analiza preglednih poročil revizijskih družb vsebuje analizo transparentnosti revizijskih družb v Sloveniji za leto 2017. Zakon o revidiranju (ZRev-2) zahteva, da revizijske družbe, ki opravljajo revizijo računovodskih izkazov gospodarskih subjektov, katerih vrednostni papirji kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev in revizijske družbe v mreži, pripravijo poročilo o delovanju revizijske družbe. Revizijske družbe morajo ta poročilo objaviti na svoji spletni strani ali na strani Slovenskega inštituta za revizijo. V delu diplomskega projekta smo ugotovili, da od več kot polovice registriranih revizijskih družb v Sloveniji nimamo dostopa do preglednih poročil, za katere lahko ob upoštevanju določb iz 79. člena ZRev-2 trdimo, da te revizijske družbe ne opravljajo revizije računovodskih izkazov družb, katerih vrednostni papirji kotirajo na trgu vrednostnih papirjev ali te družbe niso vključene v mrežo revizijskih družb. Ostale revizijske družbe katere smo vključili v vzorec in katerih poročila so dostopna pa v večini delujejo transparentno in njihovo poročila vsebujejo vse elemente, ki so določeni v 79. členu ZRev-2. Zanimivi podatek je tudi, da večina revizijskih družb v Sloveniji pripada revizijski mreži (76,92 %).
Ključne besede: revizijske družbe, revizija, letno poročanje, Zakon o revidiranju (ZRev-2), pregledno poročilo
Objavljeno: 14.11.2018; Ogledov: 595; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
SODELOVANJE MED POOBLAŠČENIMI REVIZORJI IN POOBLAŠČENIMI OCENJEVALCI VREDNOSTI
Sara Kresnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Revizijska dejavnost in dejavnost ocenjevanja vrednosti sta relativno mladi dejavnosti, ki sta se v zadnjem času bolj razširili in uveljavili. Revidiranje računovodskih izkazov je preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov in metod, uporabljenih pri njihovem sestavljanju. Ocenjevanje vrednosti je dejavnost, ki jo izvaja pooblaščeni ocenjevalec vrednosti v skladu s pravili ocenjevanja vrednosti, da bi določil oceno vrednosti podjetja, nepremičnine oziroma strojev in opreme za računovodsko poročanje ter druge namene ocenjevanja vrednosti. Razgibano poslovno okolje in težave, s katerimi se srečujejo in spopadajo podjetja od nastopa gospodarske krize, so pripeljali do potrebe, da se vsi, ki sodelujejo v postopkih revidiranja, tako ocenjevalci in revizorji kot tudi računovodje, pri svojem delu medsebojno usklajujejo in si izmenjujejo informacije ter s tem sodelovanjem omogočajo nemoten potek dela in kakovostnejše storitve.
Ključne besede: revizija, revizor, ocenjevanje vrednosti nepremičnin, podjetij ter strojev in opreme, ocenjevalec vrednosti, sodelovanje, mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, Zakon o revidiranju, Kodeks etičnih načel za ocenjevalce vrednosti
Objavljeno: 18.08.2016; Ogledov: 1345; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

3.
DELO STEČAJNIH UPRAVITELJEV TER POOBLAŠČENIH OCENJEVALCEV VREDNOSTI V LUČI ZAKONODAJE ZFPPIPP
Ana Dvoršak, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bo predstavljeno delo stečajnih upraviteljev in pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti, predvsem v postopkih zaradi insolventnosti. Ko je govora o stečajnih upraviteljih, je njihova vloga, kljub temu, da je izjemno zahtevna in obsežna, zelo jasno opredeljena v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Naloga stečajnega upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti je ključnega pomena za uspešno izpeljan postopek. Zgodba pri pooblaščenih ocenjevalcih vrednosti je nekoliko drugačna, saj sta matična zakona, ki urejata to področje, dva, in sicer Zakon o sodiščih in Zakon o revidiranju. Tudi pooblaščeni ocenjevalci vrednosti odigrajo pomembno vlogo v postopkih zaradi insolventnosti, saj posedujejo strokovno znanje, ki je ključnega pomena za uspešno izvedene postopke. V prvem delu magistrskega dela se bomo najprej dotaknili razlage nekaj osnovnih pojmov za lažje razumevanje nadaljnje materije, ki je predmet obravnave. Podrobneje bosta predstavljena delo in vloga stečajnih upraviteljev, ločeno v postopku prisilne poravnave in stečajnem postopku. Prav tako bo govora o nadzoru nad ustreznim opravljanjem dela stečajnih upraviteljev. V drugem delu bo več govora o pooblaščenih ocenjevalcih vrednosti. Na tem mestu slovenska zakonodaja ni tako enotna kot pri stečajnih upraviteljih, saj poznamo dve vrsti ocenjevalcev vrednosti, kar bo v nadaljevanju predstavljeno posebej. Tudi v zvezi s pooblaščenimi ocenjevalci vrednosti bo govora o njihovem delu in vlogi v postopku prisile poravnave ter stečajnem postopku.
Ključne besede: stečajni upravitelj, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti, sodni cenilec, stečajni postopek, prisilna poravnava, postopki zaradi insolventnosti, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Zakon o sodiščih, Zakon o revidiranju
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 1853; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

4.
PRAVNE NORME ZA DELOVANJE REVIZORJEV V SLOVENIJI S PREDLOGI SPREMEMB
Jasna Krajnc, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Dandanes, v vsakem poklicu prihaja do pritiskov iz nasprotne strani zaradi lastnih interesov. Zunanja revizija in revizorji pri tem niso izjema. Družbe morajo po svojem nacionalnem zakonu vsako leto izdati revidirano letno poročilo. Zaradi javnega vpogleda v informacije prikazane v letnem poročilu si vsako poslovodstvo družbe tako ali drugače prizadeva za čim boljše poslovne rezultate. Slednje je pomembno tudi za delničarje družbe ter za potencialne investitorje. Zunanji revizor te rezultate pregleda in o njih izda svoje objektivno mnenje. Tukaj pa prihaja do raznih trenj med poslovodstvom in revizorjem. Prihaja lahko do raznih pritiskov od strani poslovodstva naj revizor izda mnenje, ki bo v prid družbi. Zakon na tem področju sicer določa sankcije za kršenje določil, vendar je potrebno korenito spremeniti oziroma dopolniti zakonodajo ter povečati število nadzorov nad revizorji in revizijskimi družbami. V okviru tega diplomskega seminarja je bilo predstavljenih nekaj predlogov sprememb zakonodaje kateri naj bi pripomogli k boljšem položaju zunanjih revizorjev pri opravljanju revizije.
Ključne besede: zunanja revizija, revidiranje, Zakon o revidiranju, Zakon o gospodarskih družbah, Sarbanes-Oxleyjev zakon, neodvisnost, nepristranskost
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 1466; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (777,75 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici