| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Odgovornost medicinske sestre pri Manchesterskem sistemu triaže
Urška Urbas, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča in namen: V magistrski nalogi smo preučevali odgovornosti triažne medicinske sestre pri izvajanju Manchesterskega sistema triaže (MST). Namen raziskave je ugotoviti, ali triažne medicinske sestre prepoznajo, ter se zavedajo svojih odgovornosti ob uporabi MST. Prav tako nas je zanimalo, ali izkušnje in večletno delo v urgentnih ambulantnih prinaša večjo odgovornost. Zanimala nas je tudi aplikacija MTS v delovno okolje in zadovoljstvo z novim sistemom triažiranja in razvrščanja po MST. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabljena je deskriptivna metoda pregleda in analize literature z iskanjem po bazah podatkov: Cobiss, Medline/PubMed in Google Books. Uporabili smo tudi kvalitativno metodo, ki smo jo izvedli s pomočjo intervjuja desetih medicinskih sester, ki delajo v triaži in ob svojem delu uporabljajo MST. Za obdelavo podatkov smo uporabili različne računalniške programe. Rezultati: S kvalitativno raziskavo smo na podlagi pridobljenih rezultatov in analize podatkov ugotovili in raziskali, da se odgovornosti ob uporabi Manchesterskega triažnega sistema medicinske sestre dobro zavedajo, in da je ta sistem triažiranja in razvrščanja uporaben in zadovoljiv. Večletno delo in izkušnje v urgentni ambulanti prinašajo večjo odgovornost. Diskusija in zaključek: Triažne medicinske sestre poznajo različne odgovornosti pri svojem delu. Veščine dobre komunikacije triažne medicinske sestre z pacienti, poznavanje norm in pravil ustanove je poglavitni del poklicnega delovanja. Dnevno se tudi srečujejo s primeri, ko se stanje pacienta v urgentni ambulanti poslabša, zato so potrebna kontinuirana izobraževanja in obnavljanja znanja, saj mora le-ta znati ob tem pravilno ukrepati. S tem zagotavljajo pacientom varno, kakovostno zdravstveno nego in oskrbo ob sprejemu v ambulanti nujne medicinske pomoči.
Ključne besede: komunikacija, triaža pacientov, triažna medicinska sestra medicinska sestra, kompetence, zakon o pacientovih pravicah
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 583; Prenosov: 418
.pdf Celotno besedilo (848,87 KB)

2.
Vidiki odgovornosti medicinske sestre z upoštevanjem pravic in dolžnosti pacienta
Marta Firer, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča in namen: V magistrskem delu smo preučevali različne vrste odgovornosti medicinske sestre na delovnem mestu in pravne podlage za varstvo pacientovih pravic. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako dobro medicinske sestre poznajo vrste odgovornosti pri svojem delu, v kolikšni meri to upoštevajo in kako svoje znanje uporabljajo za izpolnjevanje pravic in dolžnosti pacientov ter ali se pri tem zavedajo svoje odgovornosti. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali s tehniko anketiranja medicinskih sester v kliničnem okolju. Za obdelavo podatkov smo uporabili računalniške programe Microsoft Word, Microsoft Excel in SPSS. Rezultati: Ugotovili smo, da večina anketiranih medicinskih sester pozna vrste odgovornosti pri svojem delu. Anketirani najbolje poznajo osebno-moralno odgovornost, najmanj pa kazensko odgovornost. Prav tako rezultati kažejo, da večina medicinskih sester pozna vrste odgovornosti pri svojem delu. Glede profesionalne usposobljenosti smo potrdili, da imajo anketirane medicinske sestre z več leti delovnih izkušenj tudi več znanja iz področja odgovornosti. Z raziskavo smo potrdili, da medicinske sestre z višjo izobrazbo bolje poznajo vse vrste odgovornosti. Ugotovili smo, da si anketirane medicinske sestre le v manjšem odstotku želijo več izobraževanj na tem področju. Diskusija in zaključek: Poznavanje odgovornosti je zelo pomemben vidik pri delu medicinskih sester in drugih zdravstvenih delavcev. Zaradi poznavanja različnih vrst odgovornosti pri delu medicinske sestre zagotavljajo pravice pacientom do kakovostne zdravstvene nege in oskrbe. Ob morebitnih kršitvah pravic pacientov pa je vzpostavljena pot, ki vodi k reševanju le-teh.
Ključne besede: Zakon o pacientovih pravicah, pravice, medosebni odnos, odnos med medicinsko sestro in pacientom, medicinska sestra, raziskava.
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 843; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (642,61 KB)

3.
Tajnost pri opravljanju zdravstvenih storitev
Matej Koželj, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Tajnost pri opravljanju zdravstvenih storitev temelji na izhodišču, da je zaupanje bistveni del razmerja med zdravnikom in bolnikom. Bolniki se lahko zaradi pomanjkanja zaupanja začnejo izogibati zdravljenju ali zdravniku zaupajo premalo potrebnih informacij za uspešno zdravljenje. Dolžnost varovati poklicno skrivnost, ki je opredeljena v Zakonu o pacientovih pravicah, je tesno povezana s poklicno etiko. Za poklicno skrivnost se šteje informacija, ki jo zdravnik pridobi med opravljanjem svojega poklica. Načela medicinskega kodeksa zdravnika ne vežejo, če za skrivnost izve zasebno ali po naključju. Sodoben zdravstveni sistem brez zbirke velikega števila medicinskih podatkov v računalniških sistemih ne bi mogel delovati, saj prav te pospešujejo delovanje učinkovitega zdravstvenega sistema. Za zbiranje medicinskih podatkov je potrebna dosledna uporaba varnostnih ukrepov, kar mora izhajati iz nacionalne zakonodaje (Zakona o varstvu osebnih podatkov in Zakona o pacientovih pravicah) in zakonodaje Evropske unije. Maja 2016 je Evropska unija sprejela novo Splošno uredbo 2016/679 o varovanju osebnih podatkov (z angleško kratico GDPR), ki je stopila v veljavo 25. 5. 2018. Uredba zagotavlja pacientom več pravic, predvsem da so bolje obveščeni o uporabi njihovih osebnih podatkov, na drugi strani pa nalaga več odgovornosti subjektom, ki upravljajo osebne podatke. Nacionalni informacijski sistem eZdravje omogoča veliko pozitivnih rešitev za učinkovito obdelavo pacientovih podatkov, vendar je treba opozoriti na možnost zlorab znotraj sistema. V magistrskem delu bodo analizirani bistveni elementi podanih iztočnic in zaključne ugotovitve glede na opravljeno raziskavo predmetne tematike.
Ključne besede: medicinska tajnost, zdravniška skrivnost, zasebnost pacienta, varstvo osebnih podatkov pacientov, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Zakon o pacientovih pravicah, GDPR, eZdravje
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 2148; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

4.
Poznavanje pravice do zdravstvenega pooblaščenca med pacienti
Dušanka Bezjak, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Pravica do zdravstvenega pooblaščenca pomeni, da pacient, ki je sposoben odločanja o sebi in je dopolnil 18 let, določi osebo, ki bo v času njegove nesposobnosti odločala o njegovi zdravstveni oskrbi in drugih pravicah iz ZPacP. Namen raziskave je opozoriti na pravico do zdravstvenega pooblaščenca. Raziskovalne metode: Izvedli smo kvantitativno raziskavo, vključenih je bilo 144 anketiranih. Anketiranje je potekalo po principu snežne kepe. Rezultati raziskave so bili obdelani s programom Microsoft Excel, hipoteze preverjene s statističnim paketom SPSS V24. Rezultati: Večina anketiranih pozna pravico do vnaprej izražene volje glede zdravstvenih storitev, vendar svoje volje še nikoli niso v naprej izrazili; več kot polovica jih ne pozna pravice do zdravstvenega pooblaščenca, kateri so zanjo že slišali, so zanjo izvedeli iz spleta, ter od zdravstvenega osebja; odstotek tistih, ki jih je zdravstveno osebje poučilo o tej pravici je majhen. Večina jih želi biti bolje seznanjena s to pravico; ne drži, da so višje izobraženi bolje seznanjeni s to pravico; večina anketiranih še ni bila v vlogi zdravstvenega pooblaščenca in ne poznajo nikogar drugega, ki bi že bil v tej vlogi. Diskusija in zaključek: Raziskava kaže na nizko poznavanje in koriščenje te pravice v praksi, na željo po dodatnem informiranju o pravici, in na slabo izvajanje promocije pravice v praksi. Naloga medicinskih sester je tudi promocija zdravja, tako je seznanjenost pacientov o tej pravici dolžnost medicinskih sester, ki bi jo morale izvajati dosledneje.
Ključne besede: Zakon o pacientovih pravicah, volja, upoštevanje, pooblastilo, pooblaščenec, seznanjenost, zdravstveno osebje
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 702; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

5.
POLST - ZDRAVNIŠKA NAVODILA ZA OŽIVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ŽIVLJENJA
Rok Pirc, 2016, magistrsko delo

Opis: Physician Orders for Life-Sustaining Treatment (POLST) je institut ameriškega prava, katerega glavni namen je izboljšanje kakovosti paliativne oskrbe bolnikov, ki se bližajo koncu svojega življenja. Spodbuja aktivno sodelovanje med pacientom in zdravnikom in omogoča oblikovanje pravno zavezujočih zdravniških navodil, ki naj bodo spoštovana v najbolj kritičnih trenutkih zdravljenja. POLST kot koncept vključuje program uporabe in poseben obrazec. Prvotno se je pojavil v ameriški zvezni državi Oregon leta 1991. Danes je vzpostavljen in z manjšimi variacijami deluje vsaj v šestnajstih zveznih državah. Kot institut s krajšo pravno tradicijo je s strani ameriške javnosti deležen številnih kritik, tako pozitivnih kot negativnih. POLST je nastal kot odgovor na aktualna vprašanja medicinskega prava. Gre za vprašanja, ki si jih postavljamo tudi pri nas. Kljub velikim razlikam med kontinentalnimi in anglo-ameriškimi pravnimi redi lahko med slovensko in ameriško pravno ureditvijo potegnemo številne vzporednice. Z Zakonom o pacientovih pravicah, ki je bil sprejet 26. 2. 2008, je Slovenija naredila velik preskok v procesu razvoja pravic pacientov. Pridružila se je izbranemu krogu držav, ki so se odločile temeljne pravice pacientov konkretizirati s posebnim zakonom. Zakon temelji na pacientovi svobodi odločanja o sebi, kar predstavlja tudi vrhovni postulat sodobnega medicinskega prava.
Ključne besede: POLST, ameriško pravo, medicinsko pravo, Zakon o pacientovih pravicah, pacientova avtonomija, vnaprej izražena volja.
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 565; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (962,40 KB)

6.
ZAGOTAVLJANJE PRAVICE PACIENTA DO PRIMERNE, KAKOVOSTNE IN VARNE ZDRAVSTVENE OSKRBE - VIDIK MEDICINSKE SESTRE
Petra Vidmar, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Sprejem Zakona o pacientovih pravicah še ne zagotavlja visoke stopnje uresničevanja pravic pacienta na dejanski ravni. Pacienti so kot osebe, podvržene zdravstveni oskrbi, dejansko v drugačnem položaju kot izvajalci le-te, saj jim je na prvem mestu skrb za ugoden izid zdravstvene oskrbe. V diplomskem delu smo predstavili pomen zagotavljanja pacientove pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe z vidika izvajalca zdravstvene nege in z raziskavo ugotavljali zavedanje oz. poznavanje te pravice s strani članov negovalnega tima. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na metodi kvantitativnega raziskovanja. Kot instrument raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz štirih sklopov vprašanj zaprtega tipa. Raziskava je potekala v enem od javnih zdravstvenih zavodov v Sloveniji v mesecu juliju 2016. V raziskavi je sodelovalo 55 naključno izbranih članov negovalnega tima, ki so zaposleni na različnih oddelkih javnega zdravstvenega zavoda. Rezultati: Ugotovili smo, da se anketiranci zavedajo pomena primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, ki jo v zdravstveni oskrbi tudi dejansko zagotavljajo. Do nje imajo pozitiven in profesionalen odnos, ki temelji na znanju in upoštevanju strokovnih in etičnih standardov. Člani negovalnega tima zagotavljajo pacientom primerno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo. Zlasti na področju varne zdravstvene oskrbe pa si želijo dodatnega izobraževanja. Sklep: Pacienti lahko upravičeno pričakujejo, da bodo izvajalci zdravstvene oskrbe proaktivno delovali v smislu uresničevanja oz. zagotavljanja njihovih pravic. Samo na takšen način je mogoče vzpostaviti partnerski odnos, ki lahko vodi v izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe in ugodnejše učinke zdravljenja.
Ključne besede: pacientove pravice, zakon o pacientovih pravicah, kakovostna zdravstvena oskrba, varna zdravstvena oskrba, primerna zdravstvena oskrba, medicinska sestra.
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 1174; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

7.
POJASNILNA DOLŽNOST ZDRAVNIKA ANESTEZIOLOGA
Matej Koželj, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o medicinsko-pravnih pogledih na pojasnilno dolžnost zdravnika anesteziologa in analizira dejavnike, ki vplivajo na njo. Analiza je opravljena glede na slovensko zakonodajo, v kateri je izpostavljen Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) in prakso opisane doktrine v skladu z anesteziološkimi standardi. Vključuje določene globalne poglede in možne rešitve za izboljšanje dejanske realizacije v praksi. Predstavljeni so etični, pravni in strokovni vidiki pojasnilne dolžnosti in nanjo vezane zavestne privolitve ali odklonitve zdravljenja. Ob enem predstavlja konstruktivno kritiko na zdravstveni sistem in samo politiko ter služi splošnemu ozaveščanju. Predstavlja specializirano obliko pravice do samoodločanja, ki je odraz človekove avtonomnosti. V diplomskem delu so predstavljeni, zapleti, posebni primeri in stik s sodno prakso povezano z odgovornostjo poklica zdravnika anesteziologa. Izpostavlja se aktualen problem nedoločenosti časovnega okvira pojasnilne dolžnosti povezane s kadrovsko in prostorsko stisko v bolnišnicah. K diplomski nalogi so priloženi privolitveni obrazci, ki se predložijo pacientu za veljavno privolitev v postopek zdravljenja z anestezijo.
Ključne besede: pojasnilna dolžnost, anesteziologija, Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP), avtonomnost pacienta, medicinska etika, zavestna privolitev, zavrnitev zdravljenja, privolitveni obrazec
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 1038; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

8.
DOLOČANJE PACIENTOVE NAJVEČJE ZDRAVSTVENE KORISTI S POUDARKOM NA VNAPREJ IZRAŽENI VOLJI PO SLOVENSKEM IN ANGLEŠKEM PRAVU
Jana Balažič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena primerjava med določanjem pacientove največje (zdravstvene) koristi po slovenskem in angleškem pravu, s posebnim poudarkom na vnaprej izraženi volji pacienta. Sodobni zakoni s področja pacientovih pravic vse bolj poudarjajo aktivno vlogo pacienta in ga tako predstavljajo kot partnerja pri njegovi zdravstveni obravnavi. Dokler je pacient sposoben sprejemati odločitve v svojo korist, je njegova odločitev glede predlaganega zdravstvenega posega za zdravnike zavezujoča, kljub temu, da morda menijo, da ni v njegovo najboljšo korist. V imenu pacientov, ki pa zaradi določenega zdravstvenega stanja ne morejo sprejemati odločitev v svojem nadaljnjem zdravljenju, odločitev sprejme nekdo drug. Vse odločitve morajo biti sprejete v pacientovi največji (zdravstveni) koristi, upoštevane morajo biti tudi njegove želje in stališča, ki jih je izjavil v preteklosti. Predpisana je tudi vključitev svojcev pacienta, da se skupaj oblikuje najboljša odločitev. Kakšno težo dejansko nosijo pretekle želje, prepričanja in vrednote pacienta, v imenu katerega se sprejema odločitev? Če pacient ni predhodno pripravil izjave vnaprej izražene volje, ki zadosti vsem zakonskim pogojem za veljavnost, je ovrednotenje takih neuradnih želja pacienta v rokah odločevalca – v Sloveniji zdravniškega tima na čelu z odgovornim zdravnikom, v Angliji in Walesu pa sodišča. V Sloveniji ima primarno vlogo pri oblikovanju odločitev zdravnik, saj ta tudi predlaga končno odločitev, ki je v najboljšem zdravstvenem interesu pacienta. Angleška sodna praksa je šla korak dlje, saj je postavila jasen standard, da to, kar je v najboljšem zdravstvenem interesu pacienta, ni nujno tudi v njegovem najboljšem interesu. Najboljši interesi posameznega pacienta morajo tako poleg zdravstvenih interesov ali okoliščin vključevati tudi čustvene in socialne interese, ter vse druge, ki bi lahko bili pomembni za njegovo dobrobit. Širša interpretacija angleških najboljših interesov bi lahko koristila tudi odločevalcem v Sloveniji.
Ključne besede: Pacient, pacientove pravice, Zakon o pacientovih pravicah, avtonomija pacienta, vnaprej izražena volja, soglasje, prekinitev zdravljenja, pacientova največja zdravstvena korist, pacientova največja korist, vpliv preteklih želja in stališč, vključevanje svojcev v proces odločanja.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 897; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (585,64 KB)

9.
PRAVICA DO VNAPREJ IZRAŽENE VOLJE
Nastja Leskovar, 2015, diplomsko delo

Opis: Pravica do vnaprej izražene volje daje pacientu upravičenje odločati, kakšna naj bo njegova oskrba in zdravljenje v primeru, ko sam ne bo sposoben podati svoje odločitve. Pravica poudarja avtonomijo volje pacienta, ter njegovo aktivnost pri skrbi za svoje zdravje. V praksi pomeni, da lahko vsak polnoleten pacient, ki je sposoben odločati o sebi, določi svojega zdravstvenega pooblaščenca, ki ima pravico do seznanitve s pacientovo zdravstveno dokumentacijo in zdravstvenim stanjem. Naloga je osredotočena na predstavitev pomena pravice do vnaprej izražene volje ter njenih predpostavk. Govori o omejitvah in izjemah pravice ter o pravni ureditvi v Sloveniji in na tujem. Diplomsko delo je namenjeno predvsem posameznikom, ki bi si želeli izvedeti več o pomenu pravice do vnaprej izražene volje, ter o njenem uveljavljanju.
Ključne besede: Pacient, zdravstveni pooblaščenec, Zakon o pacientovih pravicah, vnaprej izražena volja, avtonomija pacienta.
Objavljeno: 20.04.2016; Ogledov: 1954; Prenosov: 322
.pdf Celotno besedilo (532,17 KB)

10.
PERSONALIZACIJA MEDICINE - OSEBNI PRISTOP
Mojca Somrak, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen koncept in področje personalizirane medicine, ki je zelo aktualen tudi v Sloveniji, saj je bilo na to temo opravljenih že kar nekaj razprav in je vedno bolj prisotno tudi na naših tleh. Sam koncept personalizirane medicine je osnovan na spoznanju, da se pacienti kljub enaki diagnozi in enaki zdravstveni obravnavi različno odzovejo na samo zdravljenje. Po drugi strani pa lahko personalizacijo medicine razumemo tudi kot korelacijo odnosa med zdravnikom in pacientom na bolj osebni ravni. Diplomska naloga temelji predvsem na personalizirani medicini kot medicini, ki upošteva za diagnosticiranje, zdravljenje, preiskave in ostale medicinske ukrepe posameznikov genetski zapis. Zdravljenje je tako lahko dosti bolj učinkovito, saj se za ta namen upoštevajo lastnosti vsakega posameznika posebej, saj je tudi genetski zapis od posameznika do posameznika različen, čeprav se ob tem porajajo različne pravne in etične dileme. V sklopu pisanja diplomske naloge so preučeni tudi pravni viri, ki se neposredno ali posredno nanašajo na področje personalizirane medicine, in sicer tako na nacionalni kot tudi mednarodni ravni. Hitremu razvojem znanosti na področju medicine, kjer se nenehno porajajo nova spoznanja in ugotovitve, pa zakonodaja težko sledi, odpirajo se tudi številna etična vprašanja in v prihodnje bo definitivno potrebno, da bo to področje normativno bolj urejeno.
Ključne besede: personalizirana medicina, osebni pristop, Oviedska konvencija, biološki označevalci, Zakon o pacientovih pravicah, medicinska etika
Objavljeno: 10.12.2015; Ogledov: 1261; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (856,06 KB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici