| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SPECIFIČNOSTI OBDAVČITVE UPOKOJENCEV IN ŠTUDENTOV V SKLADU Z NOVO ZAKONODAJO
Patricija Vudler, 2010, diplomsko delo

Opis: Upokojenec je oseba, katera se je upokojila in za to ob koncu aktivnega dela prejema zasluženo pokojnino. Po uvedbi nove pokojninske reforme, bi naj bila starostna meja za upokojitev 65 let ob izpolnjeni pokojninski dobi najmanj 15 let. Upokojencem je glavni vir dohodka v pokoju pokojnina, ki je lahko delna, starostna, vdovska, invalidska, družinska ali državna. Družinska pokojnina ni vezana na status upokojenca, pač pa jo lahko prejemajo drugi družinski člani po umrlem. Tako jo lahko prejema tudi študent. Študent je oseba, ki se vpiše na visokošolski zavod in se tako izobražuje po dodiplomskem ali podiplomskem programu. V času študija imajo študenti možnost pridobitve dohodka preko študentskega dela na podlagi študentskih napotnic, izdanih preko študentskih servisov in štipendij, kot so kadrovska, državna in Zoisova štipendija. Višina prejetih dohodkov in status (upokojenec, študent) osebe, vpliva na znesek akontacije dohodnine. Status osebe je pomemben pri ugotavljanju oziroma uveljavljanju možnih olajšav. Na podlagi višine dohodkov in upoštevanih možnih olajšav pridemo do ugotovitve, v kateri dohodninski razred sodi posameznik. Znesek študentovih olajšav se razlikuje od zneska upokojenčevih olajšav. Tako ob enako ustvarjenemu dohodku, nista enako obdavčena, prav zaradi različnega izhodišča. Pri upokojencih so obdavčene vse pokojnine, če presegajo neobdavčeno mejo, katera predstavlja 1.027,00 eurov. Upokojenci, kateri so starejši od 65 let uveljavljajo še starostno olajšavo in za to pri njih nastopi davčni odtegljaj pri višini 1.250,00 eurov. Pri študentih je obdavčena od štipendij le kadrovska, če presega višino minimalne plače in pa študentsko delo ob prekoračitvi dovoljene meje, ki je odvisna od tega ali je oseba vzdrževani družinski član ali ne in ali izpolnjuje pogoje za uveljavljanje posebne osebne olajšave. Zaradi vrste problemov povezanih s študentskim delom, so predlagane določene rešitve v Zakonu o malem delu. Po novi zakonodaji bi tako začasno, občasno in trajnejše omejeno delo lahko opravljali študenti, brezposelni in upokojenci. Pomembna razlika od študentskega dela, katerega poznamo danes, je, da bi se po novem tovrstno delo omejilo na 14 ur tedensko, torej 60 ur mesečno, kar znaša na letni ravni 720 ur. Za študente izjemoma bi zaradi prioritete študija veljala le letna omejitev števila ur. Poleg tega je novost še ta, da se za tovrstno delo predvideva letna omejitev dohodka, katera naj ne bi presegala 6.000,00 eurov bruto.
Ključne besede: študent, upokojenec, pokojnina, štipendija, olajšave, študentska napotnica, obdavčitev dohodkov, praktično delo, vzdrževani član, dohodninska lestvica, Zakon o malem delu
Objavljeno: 17.02.2011; Ogledov: 3272; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (382,82 KB)

2.
MALO DELO - NOVA OBLIKA ŠTUDENTSKEGA DELA
Alja Križaj, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi raziskujem Zakon o malem delu (ZMD), ki naj bi temeljito reformiral študentsko in druge oblike priložnostnega in občasnega dela z uvedbo malega dela. Določbe ZMD primerjam s sedanjo ureditvijo študentskega dela, obenem pa obravnavam tudi malo delo, kot fleksibilno oz. atipično obliko zaposlitve po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Obravnavam fleksibilne oblike zaposlitve in pišem o razlogih zakaj vse več delodajalcev odstopa od sklepanja splošne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Moj zaključek glede ZMD je, da bi nova ureditev študentskega zaposlovanja bila pozitivna in da bi se na podlagi ZMD povečala zaposlenost.
Ključne besede: Delodajalec, delavec, trg dela, Zakon o malem delu, malo delo, fleksibilno zaposlovanje, atipične oblike zaposlitve, delo na črno, brezposelnost, študentsko delo, študent.
Objavljeno: 07.04.2011; Ogledov: 1936; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (315,86 KB)

3.
REGULACIJA TRGA ŠTUDENTSKEGA DELA V SLOVENIJI
Maja Polanec, 2011, diplomsko delo

Opis: Študentsko delo v Sloveniji je posebnost, ki je potrebna regulacije, saj je s svojim obsegom prekoračila mejo 'dovoljenega'. Problematika na področju študentskega dela se kaže s fiktivnimi vpisi in zlorabo napotnic, ki še dodatno povečujejo to napako na trgu dela. Zadnji poskus regulacije študentskega dela je bil na podlagi uvedbe povsem novega zakona, Zakona o malem delu. Slednji je bil zavrnjen na aprilskem referendumu. Trenutno se je dogajanje v zvezi z regulacijo na področju študentskega umirilo, vendar še vedno ostaja odprto vprašanje kako regulirati trg študentskega dela. V diplomskem seminarju so prav tako napisani predlogi za regulacijo študentskega dela, ki so bili predlagani v zadnjem času.
Ključne besede: trg dela, študentsko delo, regulacija študentskega dela, Zakon o malem delu, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Študentska organizacija Slovenije.
Objavljeno: 14.09.2011; Ogledov: 1706; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (595,71 KB)

4.
MALO DELO
Suzana Skubic, 2011, diplomsko delo

Opis: Zakon o malem delu naj bi sistemsko uredil področje dela dijakov in študentov, upokojencev in brezposelnih oseb. Uredil bi področje trenutnega študentskega dela. Reševal bi problem izkoriščanja statusa v namen opravljanja študentskega dela. Osebam, ki bi opravljale malo delo, bi zagotovil zdravstveno zavarovanje in priznane delovne izkušnje, kar do sedaj pri študentskem delu ni bilo upoštevano. Zakon bi omogočal bolj urejena delovna mesta, zagotovil bi izplačila za opravljena dela ter del denarja, zasluženega z malim delom, namenil štipendijam in obštudijskim dejavnostim. Z zakonom bi tudi pridobili več štipendij ter rednih zaposlitev, saj bi bili delodajalci omejeni z zaposlovanjem malih delavcev. Kljub prizadevanjem predlagateljev Zakon o malem delu ni bil uveljavljen. Po sprejetju zakona so ga volivci na referendumu zavrnili. V zvezi s sprejemom in uveljavitvijo oziroma njegovo zavrnitvijo na referendumu je namen diplomskega dela poiskati razloge za zavrnitev zakona, preučiti seznanjenost dijakov in študentov z zakonom ter raziskati prednosti in slabosti malega dela. Zaradi lažjega razumevanja je v diplomski nalogi delno analizirana vsebina Zakona o malem delu. Zakon vključuje tudi brezposelne osebe in upokojence. V diplomski nalogi smo se osredotočili samo na študente.
Ključne besede: Zakon o malem delu, malo delo, dijak in študent, študentsko delo
Objavljeno: 06.03.2012; Ogledov: 1470; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (516,79 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici