| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRENOS LASTNINSKE PRAVICE NA KMETIJSKEM ZEMLJIŠČU - primerjava s prenosom le - te na stavbišču oz. etažni lastnini
Rok Lindtner, 2010, diplomsko delo

Opis: Ozemlje, prebivalstvo in učinkovita izvršilna oblast nad prvima dvema so elementi, ki samo v kombinaciji vseh treh predpostavljajo suverenost posamezne družbe. Postavljamo se na stališče, da je ozemlje znotraj državnih meja najpomembnejši element vsake samostojne države. Prebivalstvo in državna oblast se skozi čas zaradi narave stvari namreč nenehno spreminjata, le ozemlje ostane vedno relativno nespremenjeno. Državna oblast s svojo izvršilno močjo postavlja pravila, ki jih mora prebivalstvo spoštovati, hkrati pa s svojimi akti organizira tudi namensko uporabo prostora. Najbolj osnovna raba prostora je po našem mnenju njegova kmetijska obdelava, zato morajo državni organi tej zadevi posvetiti veliko pozornosti. Izhodišče družbenega urejanja pri prenosu lastninske pravice na kmetijskih površinah je, da naj lastništvo nad le-temi obdržijo ali pridobijo tisti subjekti, ki se nameravajo ukvarjati s kmetijstvom. Pri tem se morajo manipulacije z lastništvom na kmetijskih zemljišči zmanjšati na najmanjšo možno mero oziroma se ustaviti. Širjenje zazidljivih površin zaradi zadovoljitve zasebnega interesa namreč javnemu interesu samo škodi. Regulativa v Republiki Sloveniji je zasnovana na dajanju predkupne pravice tistim subjektom, ki imajo dejansko namen razvijati kmetijsko dejavnost. Materijo ureja Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki predvideva zaprti krog šestih predkupnih upravičencev. Lahko torej rečemo, da je prosti trg na področju kmetijskih zemljišč nekoliko omejen.
Ključne besede: Ozemlje, prebivalstvo, izvršilna oblast, suverenost, pravila, namenska uporaba prostora, kmetijska obdelava, družbeno urejanje, lastništvo, javni interes, predkupna pravica, Zakon o kmetijskih zemljiščih.
Objavljeno: 15.11.2010; Ogledov: 2084; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

2.
PRAVNE PRAZNINE PRI PROMETU S KMETIJSKIMI ZEMLJIŠČI (PREDLOG DOPOLNITVE ZKZ-B)
Sašo Šoštarič, 2011, diplomsko delo

Opis: Zaščita kmetijskih zemljišč je za širšo družbeno skupnost zaradi pomena kmetijstva gotovo ena pomembnejših nalog. Njen pomen bi moral odsevati tudi veljavni zakon, ki bi podpiral tiste osebe, katerih namen je dejansko obdelovati kmetijske površine. Pomen kmetijstva kot primarne gospodarske dejavnosti se bo v prihodnosti zaradi kriznega gospodarskega stanja gotovo izkazal za eno večjih ekonomskih priložnosti. Za družbene upravitelje bi torej morala biti zaščita kmetovalcev pri prenosu lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih gotovo ena prednostnih nalog. Koncept varovanja kmetijskih zemljišč pred špekulativnimi nakupi je že tri desetletja utemeljen na veljavnem Zakonu o kmetijskih zemljiščih. V osnovi temelji ta zaščita na konceptu predkupnih upravičencev, z namenom, da novi lastniki kmetijska zemljišča obdelujejo in ne, da so le-ta predmet manipulacij nepremičninskih špekulantov ali oseb, ki se s kmetijstvom niso sposobne ukvarjati. Žal zakon ne zagotavlja zadovoljive pravne zaščite oseb, ki so vpletene v prenos lastninske pravice. V tem avtorskem delu smo predstavil sistem, ki bi tem subjektom zagotovil boljše pravno varovanje.
Ključne besede: zaščita kmetijskih zemljišč, primarna gospodarska dejavnost, družbeni upravitelji, Zakon o kmetijskih zemljiščih, predkupni upravičenci, lastninska pravica, pravna zaščita, pravno varovanja.
Objavljeno: 06.09.2011; Ogledov: 2438; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (316,87 KB)

3.
SPREMEMBA NAMEMBNOSTI KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA V STAVBNO ZEMLJIŠČE
Gregor Premrl, 2016, diplomsko delo

Opis: Namembnost zemljišča nam pove, ali je gradnja na zadevajoči površini dovoljena ali ne. Veliko ljudi vidimo graditi hiše, vendar pa vsi tega ne morejo storiti, saj jih pri tem ovira prav namembnost zemljišča, ki je določena v prostorskih aktih občine. V kolikor parcela oziroma zemljišče ni gradbeno, moramo za gradnjo pridobiti gradbeno dovoljenje, še pred tem pa moramo na občino vložiti vlogo za spremembo namembnosti zemljišča. V postopku obravnave zadevne vloge občina le-to preuči in v primeru odobritve sledi sprememba prostorskih planov in območij stavbnih zemljišč. Po opravljenem postopku je potrebno plačati odškodnino, ki pa se je od spremembe ZKZ-ja (Zakona o kmetijskih zemljiščih) v letu 2012 drastično zmanjšala. Cilj diplomskega dela je, opisati, kako iz nezazidljivega oziroma kmetijskega zemljišča spremeniti namembnost v zazidljivo oziroma stavbno zemljišče. Predstavil bom tudi postopek spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbno zemljišče, ki zajema, na kaj mora biti vlagatelj pred oddajo vloge pozoren, kje lahko pridobi potrebne informacije in katera dovoljenja potrebuje. Obravnavana bo tudi enačba za izračun odškodnine zaradi spremembe namembnosti in druge pomembne stvari za zadevno spremembo.
Ključne besede: namembnost, prostorski akti občine, sprememba namembnosti, Zakon o kmetijskih zemljiščih, odškodnina za spremembo namembnosti
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 9126; Prenosov: 1478
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici