| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Novela ZKP-E, poligraf v kazenskem postopku in pravica zoper samoobtožbo
Anna Južnič, Benjamin Flander, 2005, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: kazenski postopek, Zakon o kazenskem postopku, ZKP, poligraf, pravica zoper samoobtožbo
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 152; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (253,85 KB)

2.
Kriminalistično preiskovanje v luči nove kazenske zakonodaje
Anton Dvoršek, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: kriminalistično preiskovanje, zakon o kazenskem postopku, predkazenski postopek
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 153; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (133,10 KB)

3.
Pridržanje na podlagi določil ZKP - prakseološki problemi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost [in] policijsko delo
Dejan Šučur, 2023, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo obravnava preiskovanje osumljencev kaznivih dejanj, za katere je bilo odrejeno pridržanje na podlagi določil Zakona o kazenskem postopku. Pooblastilo, ki najbolj invazivno posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, je ravno pridržanje oziroma odvzem prostosti. V teoretičnem delu diplomskega dela smo tako obravnavali pooblastilo za pridržanje na podlagi Zakona o kazenskem postopku in probleme, ki jih srečujejo policisti in policisti kriminalisti, ki so zaposleni na lokalni ravni – na policijskih postajah. Pri preiskovanju kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, in storilcih oziroma osumljencih, ki so prijeti na kraju kaznivega dejanja, je ključno, da policisti in policisti kriminalisti prepoznajo vse razloge, ki so potrebni za odreditev pridržanja na podlagi Zakona o kazenskem postopku. Za to je potrebno poznavanje zakonodaje in postopkov, ki jih določajo vsi zakoni in ne samo Zakon o kazenskem postopku in Kazenski zakonik. Prav tako je pomemben člen v uspešni preiskavi kaznivega dejanja in osumljenca v predkazenskem postopku sodelovanje med policisti in policisti kriminalisti, ki so zaposleni na lokalni ravni, in okrožnimi državnimi tožilci. Problemov v praksi pri tovrstnih opravilih je veliko, vendar smo se v zaključnem delu osredotočili na dva, ki sta po našem mnenju najpogostejša in najbolj vplivata na samo odreditev pridržanja in uspešen zaključek, to je podaja kazenske ovadbe zoper pridržanega osumljenca s podajo utemeljenih razlogov za odreditev sodnega pripora, ki jim kasneje sledi preiskovani sodnik. Prvi problem je nepoznavanje zakonodaje in pooblastil, ki jih imajo policisti in policisti kriminalisti, ki so zaposleni na lokalni ravni, drugi problem pa slabše sodelovanje z okrožnimi državnimi tožilci med izvajanjem opravil med pridržanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj. V prvem delu zaključnega dela smo predstavili uradno statistiko pridržanih oseb na Policijski upravi Kranj, ki je pokazala, da se večina pridržanj, ki so odrejena na podlagi Zakona o kazenskem postopku, izvaja oziroma odredi ravno na policijskih postajah, torej na lokalni ravni. Analiza intervjuja okrožnih državnih tožilcev in skupinskega usmerjenega intervjuja policistov je pokazala, da je poznavanje zakonodaje ter postopkov sicer zadovoljivo, vendar so še možnosti za izboljšanje poznavanja zakonodaje in olajšanje postopkov. Prav tako je analiza pokazala, da je sodelovanje med okrožnimi državnimi tožilci in policisti, ki so zaposleni na lokalni ravni, razen v redkih primerih, korektno, pravočasno in kakovostno.
Ključne besede: pridržanja, Zakon o kazenskem postopku, policisti kriminalisti, kazniva dejanja, okrožni državni tožilci, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.07.2023; Ogledov: 561; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (6,01 MB)

4.
Stvarni omejevalni ukrepi : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Sara Koncilija, 2022, diplomsko delo

Opis: Omejevalni ukrepi zavzemajo posebno mesto v kazenskem postopku, saj gre za posege v pravice in svoboščine obdolžencev že pred pravnomočno obsodilno sodbo, kar pomeni, da zanje še ni bilo ugotovljeno, če so sploh storili kaznivo dejanje. Ker pravnomočne obsodilne sodbe še ni, obdolženca varuje domneva nedolžnosti, zaradi česar so ti ukrepi lahko precej nevarni. Zavoljo tega mora biti za vsak tak poseg izpolnjen zakonsko določen pogoj, vključno z dokaznim standardom. Omejevalnih ukrepov nikoli ne smemo jemati za samoumevne, kot nujno posledico uvedbe kazenskega postopka po domnevno storjenem kaznivem dejanju. Ravno nasprotno, vselej so izjema in nikoli pravilo. Kljub temu pa ima država pravico, do uporabe prisilnih ukrepov, ki ji omogočajo izvedbo kazenskega postopka. V Sloveniji omejevalne ukrepe ločimo na osebne ali personalne, pri katerih država poseže v osebno svobodo posameznika ter stvarne ali realne, kjer se poseže v posameznikovo premoženje. Ne glede na vrsto, so ti namenjeni za odpravo nevarnosti ter zagotovitev učinkovite izvedbe kazenskega postopka. V diplomski nalogi se osredotočamo na stvarne omejevalne ukrepe, se pravi ukrepe, ki posežejo v premoženje obdolženca ali drugih oseb in se v praksi uporabljajo dokaj pogosto. Mednje spadajo začasni zaseg predmetov, začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka in začasno zavarovanje odvzema protipravne premoženjske koristi. Namenjeni pa so zagotoviti oziroma zavarovati uspešno izvedbo kazenskega postopka in izvršitev sodbe na koncu postopka. Stališče kazenskega prava je, da koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, nihče ne sme obdržati. Ravno zato morajo v kazenskem postopku odvzeti vse predmete, ki so bili uporabljeni, namenjeni ali pridobljeni s kaznivim dejanjem.
Ključne besede: stvarni omejevalni ukrepi, Zakon o kazenskem postopku, začasni zaseg predmetov, začasno zavarovanje premoženjskega zahtevka, začasno zavarovanje odvzema protipravne premoženjske koristi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.12.2022; Ogledov: 572; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

5.
Predkazenski postopek danes in jutri : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tara Grašič, 2020, diplomsko delo

Opis: Kazenski postopek v Sloveniji je razdeljen na dva dela, predhodni in kazenski postopek, pri čemer se predhodni postopek še naprej deli na dve fazi in sicer na neformalni predkazenski postopek in formalno sodno preiskavo. Trije glavni subjekti predkazenskega postopka so policija, državni tožilec in preiskovalni sodnik. Policija v vlogi organa odkrivanja pridobiva informacije, ki služijo kot podlaga za odločitev državnega tožilca o tem, ali bo uvedel kazenski pregon ali ne. Državni tožilec ima vlogo organa pregona in kot dominus litis predkazenskega postopka nadzoruje celoten postopek in skrbi za njegovo delovanje. Predkazenski sodnik ima v tem delu postopka dvojno vlogo in sicer opravlja preiskovalno in garantno funkcijo, ki pa si med seboj nasprotujeta. Predkazenski postopek v osnovi opredeljuje Zakon o kazenskem postopku, njegovi posamezni deli pa so porazdeljeni tudi po drugih zakonskih in podzakonskih aktih, pri čemer noben ne ponuja njegove zaokrožene opredelitve. Skozi zgodovino je predkazenski postopek doživel kar nekaj sprememb, ki so vanj vnesle številna nasprotja in danes onemogočajo njegovo učinkovitost. V ureditvi predkazenskega postopka tako najdemo številne pomanjkljivosti, pri čemer se največje kažejo v formalnih in neformalnih policijskih pooblastilih, medsebojnih razmerjih treh glavnih subjektov, neracionalni porazdelitvi postopka in pomanjkljivi opredelitvi celotnega predkazenskega postopka. V diplomski nalogi smo pregledali in se kritično opredelili do današnjega predkazenskega postopka ter izpostavili njegove najbolj kritične točke. Skušali smo tudi odpraviti njegove pomanjkljivosti in prikazati predkazenski postopek v prihodnosti.
Ključne besede: diplomske naloge, predkazenski postopek, policija, državni tožilec, preiskovalni sodnik, Zakon o kazenskem postopku
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 1063; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

6.
Osebni omejevalni ukrepi : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Melani Svetec, 2020, diplomsko delo

Opis: Osebni omejevalni ukrepi zavzemajo posebno mesto v kazenskem postopku, saj posegajo v pravice in svoboščine domnevnih storilcev še preden jim je dokazana krivda. Zaradi tega morajo biti zgolj izjema in ne pravilo. V Zakonu o kazenskem postopku so opredeljeni v XVII. poglavju z naslovom Ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti, za odpravo ponovitvene nevarnosti in za uspešno izvedbo kazenskega postopka. To je tudi njihov primarni namen, saj se jih odredi ravno s tem namenom, da se zagotovi nemoten potek kazenskega postopka in odpravi nevarnost, ki jo domnevni storilec predstavlja za izvedbo postopka ali varnost ljudi. Nadalje se osebni omejevalni ukrepi delijo na prisilne in prepovedne, glede na prevladujočo vsebino. Pod prisilne ukrepe tako spadajo obljuba obdolženca, da ne bo zapustil prebivališča, javljanje na policijski postaji, varščina, prepoved približanja določenemu kraju ali osebi, hišni pripor in pripor. Med prepovedne ukrepe pa štejemo odvzem potne listine, začasni odvzem vozniškega dovoljenja in začasna prepoved opravljanja določnega dela. Ukrepi se razlikujejo glede na intenzivnost, zato je potrebno upoštevati, da se ne uporabi strožjega ukrepa, če se da isti namen doseči z milejšim. Prav tako se ukrepi odpravijo po uradni dolžnosti, če prenehajo razlogi, ki so jih narekovali. Ukrep, ki brez dvoma najgloblje posega v svoboščine in pravice je pripor. V diplomski nalogi so tako podrobneje predstavljeni vsi osebni omejevalni ukrepi, pogoji za njihovo uporabo, postopek odločanja o njih in njihova zakonska ureditev. Med drugim je analizirana tudi odločba Ustavnega sodišča U-I-18/93, s katero je sodišče podalo temeljni pogled na omejevalne ukrepe in je nosilna odločba za področje pripora. V diplomskem delu smo med drugim ugotovili, da so osebni omejevalni ukrepi urejeni nesistemsko in netransparentno, kar predstavlja nevarnost pretiranih posegov države v pravice posameznika.
Ključne besede: diplomske naloge, osebni omejevalni ukrepi, pripor, človekove pravice, Zakon o kazenskem postopku
Objavljeno v DKUM: 28.08.2020; Ogledov: 1156; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (553,17 KB)

7.
INKRIMINACIJA POSEBNE VRSTE GOLJUFIJE, STORJENE PRI OPRAVLJANJU GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
Eva Kovačič, 2016, diplomsko delo

Opis: Gospodarska kriminaliteta v Sloveniji predstavlja pereč problem. Škoda, ki je z njo povzročena, je ogromna. Pojavljajo se vedno nove in kompleksnejše oblike, kar močno otežuje odkrivanje in preprečevanje gospodarske kriminalitete. Zaradi slednjega se je v kazenski zakonodaji pojavila potreba po inkriminaciji specialne oblike goljufije, storjene pri opravljanju gospodarske dejavnosti. Glavni namen inkriminacije kaznivega dejanja poslovne goljufije je bil razcvet goljufivih poslovnih praks in spoznanje, da z obstoječim kaznivim dejanjem goljufije ni mogoče zajeti zakonskih znakov goljufivega namena po sami sklenitvi posla. Kar je pomenilo, da storilec ni deloval z goljufivim namenom in ga ni bilo mogoče inkriminirati. Poslovna goljufija je bila tako pomembna pridobitev, saj je zakonodajalec z določitvijo tega kaznivega dejanja omogočil goljufijo tudi v fazi izvajanja posla. Bistvo poslovne goljufije je, da nastopi med subjekti, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. Zato na tem mestu večkrat govorimo tudi o odgovornosti pravne osebe, če je pridobila protipravno korist iz kaznivega dejanja in je bistveno prispevala k storitvi kaznivega dejanja, ki ga je storila fizična oseba. Razlaga kaznivega dejanja poslovne goljufije predstavlja osrednjo tematiko diplomskega dela. Ker kaznivo dejanje poslovne goljufije spada med najpogostejša kazniva dejanja gospodarske kriminalitete, je v prvem poglavju diplomskega dela predstavljena tudi gospodarska kriminaliteta. Z omenjeno problematiko se ukvarja veliko institucij, saj je preprečevanje in odkrivanje tovrstnih kaznivih dejanj osrednjega pomena. Pomembno je, da se dosledno sledi zakonodaji in da se kazenski postopek izvede dosledno in čim hitreje, zato je zadnji del diplomskega dela posvečen samemu poteku kazenskega postopka in opisu vseh njegovih faz. Konec diplomskega dela je opremljen s primerom poslovne goljufije. Prikazan je primer kaznivega dejanja iz prakse.
Ključne besede: poslovna goljufija, goljufija, gospodarska kriminaliteta, kazenski postopek, predkazenski postopek, kazenski zakonik, zakon o kazenskem postopku, odgovornost pravnih oseb, preprečevanje in odkrivanje gospodarske kriminalitete.
Objavljeno v DKUM: 26.05.2017; Ogledov: 1973; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

8.
Funkciji odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ter njun medsebojni odnos
Tamara Ilić, 2016, diplomsko delo

Opis: Funkciji odkrivanja in pregona kaznivih dejanj sta v pristojnosti dveh različnih, samostojnih organov – policije kot organa odkrivanja in državnega tožilstva kot organa pregona kaznivih dejanj. Oba delujeta z istim ciljem uspešnega boja proti kriminaliteti, kar jima omogočajo zakonsko natančno določena pooblastila, na podlagi katerih opravljata vsak svoje aktivnosti. Stičišče obeh funkcij je t. i. predkazenski postopek, katerega subjekt je poleg policije in državnega tožilstva tudi preiskovalni sodnik. Predkazenski postopek kot prva faza predhodnega postopka se začne, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Subjekti predkazenskega postopka pri tem opravljajo t. i. predprocesna dejanja. Policija, ki največkrat prva izve za storjeno kaznivo dejanje, opravlja v predkazenskem postopku operativno˗taktično dejavnost, z namenom, da bi odkrila kaznivo dejanje in njenega storilca ter zbrala dovolj informacij, ki so državnemu tožilcu potrebne za odločitev ali bo sprožil kazenski pregon ali da kaznivega dejanja ne bo preganjal. Poleg neformalnih dejanj opravlja policija tudi nekatera formalna dejanja, ki lahko imajo dokazno vrednost v kazenskem postopku. Dominus litis predkazenskega postopka je državni tožilec, saj mora biti obveščen o vseh kaznivih dejanjih, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, policijsko preiskovanje pa sme usmerjati z navodili, mnenji in predlogi. Preiskovalni sodnik v predkazenskem postopku vse bolj nastopa kot sodnik garant in ne kot aktiven preiskovalni organ. Odloča o izvedbi preiskovalnih dejanj policije ali o uporabi ukrepov, s katerimi policija posega v človekove pravice in svoboščine. Končni izid predkazenskega postopka je tako odvisen od skupnega dela vseh njegovih subjektov. Medsebojni odnos med policijo in državnim tožilcem se vzpostavi v predkazenskem postopku, predvsem pri kaznivih dejanjih zoper gospodarstvo, pri organiziranem kriminalu in pri težjih kaznivih dejanjih splošne kriminalitete. Zakon o kazenskem postopku ga ureja kot usmerjanje predkazenskega postopka, vendar ima širši pomen. Je zbir vseh možnih interakcij med policijo in državnim tožilcem v predkazenskem postopku. Policisti in državni tožilci se pri njihovem skupnem delu soočajo z nekaterimi težavami, ki med drugim izhajajo iz raziskave Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in ki vplivajo na uspešnost policijskega preiskovanja kaznivih dejanj, kot so npr. slabo obrazloženi predlogi policistov, slabo obrazložene tožilčeve zahteve, nezadostno povratno informiranje policistov o zadevah, ki jih usmerja državni tožilec, slaba komunikacija med policisti in tožilci. Predkazenski postopek kot ga poznamo danes, je bil vzpostavljen leta 1967. Številne spremembe prvega slovenskega Zakona o kazenskem postopku iz leta 1994 so počasi rušile idejno zasnovo kazenskega in s tem tudi predkazenskega postopka, zaradi česar kazenski postopek naj ne bi bil več konsistenten, saj so ga novele potiskale v bolj akuzatorno smer, medtem ko naše kazensko procesno pravo temelji na modelu mešanega kazenskega postopka. Posledično obstajajo težnje po novem modelu kazenskega postopka in tako Ministrstvo za pravosodje že dalj časa pripravlja osnutek novega Zakona o kazenskem postopku. Z vidika predkazenskega postopka bi predlagani model pomenil odpravo preiskovalnega sodnika in uvedbo policijsko˗tožilske preiskave. V literaturi obstajajo stališča za in stališča proti uvedbi takšne preiskave.
Ključne besede: predkazenski postopek, policija, državno tožilstvo, predprocesna dejanja, medsebojni odnos med policijo in državnim tožilcem, usmerjanje predkazenskega postopka, Zakon o kazenskem postopku, osnutek Zakona o kazenskem postopku, policijsko˗tožilska preiskava
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 2079; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (870,22 KB)

9.
SODELOVANJE POLICIJE IN DRŽAVNIH TOŽILCEV PRI ODKRIVANJU IN PREGONU GOSPODARSKEGA KRIMINALA
Albin Žel, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opredeljuje gospodarski kriminal, ki je pereč problem tudi v Sloveniji. Gospodarski kriminal predstavlja kazensko-pravni problem in ogroža delovanje pravne države, mednarodno konkurenčnost države in njen gospodarski razvoj ter povečuje družbeno-socialno neenakost. V prvem delu diplomskega dela sem opredelil pojem, delitev, oblike gospodarskega kriminala ter predstavil institucije oziroma pristojne organe odkrivanja in pregona gospodarskega kriminala, hkrati sem opredelil organizacijo in vlogo policije in državnih tožilcev, ter se v nadaljevanju osredotočil na odnos med policijo in državnim tožilstvom pri odkrivanju in pregonu storilcev gospodarskega kriminala. Skozi diplomsko delo sem predstavil težave, s katerimi se pri svojem delu srečujeta policija in državno tožilstvo, ter prav tako povzel potek sodelovanje med obema organoma. Policija in državni tožilci se pri odkrivanju in pregonu gospodarskega kriminala srečujejo z vrsto ovir in pomanjkljivostmi, zato se v praksi pojavlja veliko vprašanj, ki poskušajo spremeniti dosedanjo ureditev zakona in s tem izboljšati sodelovanje med tema dvema organoma. Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin iz leta 2010, je sodelovanje med obema organoma še bolj podrobno opredelila in določila obseg nalog medsebojnega sodelovanja. Katere težave oziroma pomanjkljivosti se ob medsebojnem sodelovanju med državnimi tožilci in policijo pojavljajo, sem skušal raziskati in predstaviti v diplomskem delu.
Ključne besede: gospodarski kriminal, gospodarska kriminaliteta, policija, državni tožilec, sodelovanje, Zakon o kazenskem postopku, Kazenski zakonik, Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1574; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (286,07 KB)

10.
Pogojna odložitev kazenskega pregona po ZKP
Sonja Turk, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava institut pogojne odložitve kazenskega pregona, kot ga opredeljuje veljavni Zakon o kazenskem postopku (ZKP). Za uvodom diplomskega dela so predstavljena načela, ki zadevajo začetek kazenskega pregona, selekcijski mehanizmi zadev za kazenski pregon, izpostavljen je pojem odvračanja kazenskega pregona, konsenzualnost v kazenskem postopku ter vloga državnega tožilca v predkazenskem postopku. V osrednjem delu naloge je obravnavan pojem in temeljne značilnosti pogojne odložitve kazenskega pregona (razvoj, uporaba, kriteriji instituta, vrsta in izbira nalog, postopek, pravice oškodovanca, ...). Predstavljene so posebnosti rabe tega instituta pri mladoletnikih. Pogojna odložitev kazenskega pregona je institut kazenskega postopka, ko sme državni tožilec za določena kazniva dejanja s soglasjem oškodovanca odložiti kazenski pregon, če je osumljenec pripravljen ravnati po navodilih državnega tožilca in izpolniti določene naloge, s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja. v nalogi je opravljena pravna analiza določil ZKP o odložitvi kazenskega pregona in Splošnih navodil za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona. Tej analizi slovenske kazensko procesne zakonodaje sledi primerjava nemške pravne ureditve odvračanja kazenskega pregona v nemškem Zakonu o kazenskem postopku. Med alternativnimi oblikami kazenskega pregona državni tožilci pogosto uporabljajo tudi institut poravnavanja, zato je v delu opredeljena tudi razmejitev med pogojno odložitvijo kazenskega pregona ter poravnavanjem. Na podlagi teoretične obravnave je nato opravljena še analiza uspešnosti uporabe instituta pogojne odložitve kazenskega pregona v slovenski tožilski praksi, prednosti in slabosti tega instituta, hkrati so podani predlogi za izboljšanje in večjo uporabo instituta v prihodnosti.
Ključne besede: Načelo oportunitete, konsenzualnost, Zakon o kazenskem postopku, kaznivo dejanje, pogojna odložitev kazenskega pregona, državni tožilec, oškodovanec, osumljenec.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 3889; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (464,33 KB)

Iskanje izvedeno v 3.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici