| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Plače in stroški dela
Karin Ulčar, 2019, diplomsko delo

Opis: Znano je, da je plača zelo širok pojem, ki ga velika večina razume kot plačilo, ki ga enkrat mesečno prejmemo za opravljeno delo, vendar se pod tem pojmom skriva veliko več. Ko teče pogovor o plači, lahko govorimo o minimalni plači, osnovni plači, bruto plači, neto plači in tako naprej. Zato je pomembno, da vsak posameznik ve, kaj vse zajema pojem plača. Plača je del stroškov dela. Ta pojem je zelo širok, zato je težko vedeti, kaj vse se šteje pod stroške dela. Pod stroške dela se štejejo neto plača, prispevki za socialno varnost, prehrana med delom, prevoz na delo in z njega, službena potovanja, regres, jubilejne nagrade in drugi stroški, ki za delodajalca predstavljajo kar velik zalogaj. V diplomskem delu smo natančno opredelili vse zgoraj omenjene pojme in druge, ki so v povezavi s plačo in stroški dela zelo pomembni. Prav tako smo analizirali podatke, ki smo jih pridobili na spletni strani Statističnega urada Slovenije, ki podatke vsakoletno zbira in objavlja. Obravnavali smo podatke od leta 2012 do 2017. Ugotovili smo, da so bili v tem obdobju najvišji stroški v Osrednjeslovenski regiji, da imajo najvišjo plačo najstarejši delavci, da imajo tisti z višjo izobrazbo višje plače kot tisti z nižjo, da so plače višje v javnem sektorju, da so moški plačani nekoliko bolje od žensk in da je največji delež celotnih stroškov dela namenjen osnovni bruto plači. Prav tako smo ugotovili, da so se stroški dela v zadnjih petih letih povišali za več kot pet odstotkov.
Ključne besede: plača, stroški dela, povračila stroškov dela, zakon o delovnih razmerjih
Objavljeno: 13.01.2020; Ogledov: 472; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (625,97 KB)

2.
Pravni vidiki sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas
Mateja Dubravčić, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Predstavljena je problematika zaposlovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je dokaj pogost način, čeprav naj bi bil uporabljen le izjemoma. Prikazano je, kako je to področje zakonsko urejeno. Podanih je nekaj teoretskih osnov delovnega prava, opredeljeni so njegovi viri, podrobneje so opisane značilnosti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Analiza številnih primerov sodne prakse, nanašajočih se na zaposlovanje in delo za določen čas, razkriva, da sodišča nekatera še tako jasna zakonska določila tolmačijo drugače, kot je bilo predvideno, kar omogoča delodajalcem številne zlorabe, delavce pa pogosto postavi v neenakopraven položaj. Na podlagi analize odgovorov iz anketnega vprašalnika, namenjenega delavcem, zaposlenim na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ugotavljamo, da se delavci večinoma zavedajo kršitev zakonodaje, a raje ne ukrepajo, saj se bojijo za svoje službe. Zato je predlaganih nekaj konkretnih možnosti izboljšav delovnopravne zakonodaje, ki bi še bolj zaščitile delavce, delodajalcem pa še bolj omejile možnosti za morebitne zlorabe in nadaljnje kršitve.
Ključne besede: delovno pravo, pogodba o zaposlitvi (za določen in nedoločen čas), zakon o delovnih razmerjih, delavec, delodajalec
Objavljeno: 01.03.2018; Ogledov: 756; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (899,54 KB)

3.
Zakonska določila pravilnega načrtovanja počitka
Vernesa Trgalović, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je ugotoviti stališče anketirancev glede pomembnosti pravilnega načrtovanja počitka, na podlagi veljavne zakonodaje ugotoviti, v kolikšni meri so delavci seznanjeni z veljavno zakonodajo, ugotoviti, ali delodajalci pri organiziranju počitka upoštevajo veljavno zakonodajo in ugotoviti, ali se spremembe v Sloveniji ujemajo s spremembami, ugotovljenimi v raziskavah Eurofounda (2012 in 2015). V raziskavi je sodelovalo 100 naključno izbranih zaposlenih v podravski regiji. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo, v empiričnem delu pa kvantitativno metodologijo. Raziskovalni inštrument je bil anketni vprašalnik, sestavljen iz 23 vprašanj, ki je bil posredovan anketirancem v elektronski obliki, preko elektronske pošte in delno tudi v pisni obliki. Ugotovili smo, da ni bila ženskam v primerjavi z moškimi večkrat kršena pravica do počitka (p=0,404). Potrdili smo, da si večina anketirancev želi sprememb v sami organizaciji delovnega časa (p=0,000). Zaposlene je potrebno ozavestiti o zakonu o delovnih razmerjih. Saj smo z našo raziskavo ugotovili, da veliko zaposlenih ni seznanjenih z njihovimi pravicami in so jim posledično pravice tudi velikokrat kršene. Počitek je pomemben, saj zmanjšuje stres, ki se kopiči na delovnem mestu, in posledično zmanjšuje obolevanja delavcev. Menimo, da je najbolj pomembna dobra in pravilna organizacija počitka, saj lahko z dobro organizacijo zmanjšamo nezadovoljstvo zaposlenih, jim izboljšamo njihovo socialno življenje in zdravje.
Ključne besede: počitek, zakon o delovnih razmerjih, delovni čas, utrujenost
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 749; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

4.
NADURNO DELO OZIROMA DELO PREK POLNEGA DELOVNEGA ČASA
Rok Povše, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Zaključna diplomska naloga obravnava problematiko nadurnega dela, ki je pri nas in tudi v tujini zelo razširjena oblika dela. Delodajalci se poslužujejo nadurnega dela kot del fleksibilne oblike razporeditve delovnega časa. Zaposleni v večini primerov nadurno delo opravljajo iz finančnih razlogov, saj naj bi se jim s tem zvišala mesečna plača. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu smo predstavili, kako je nadurno delo urejeno po mednarodnem pravu ter kakšna je pravna ureditev nadurnega dela po Zakonu o delovnih razmerjih v Republiki Sloveniji. V drugem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika z enostavno opisno metodo opredelili delavčevo poznavanje zakonov na področju nadurnega dela. Iz raziskave je razvidno, da delavci slabo poznajo delovno zakonodajo, ki se nanaša na nadurno delo. Kljub temu pa so se pripravljeni izpostaviti v primeru kršenja pravic.
Ključne besede: Zakon o delovnih razmerjih, delovni čas, nadurno delo
Objavljeno: 28.11.2016; Ogledov: 936; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (310,23 KB)

5.
POGODBA O ZAPOSLITVI IN NOSEČNOST
Anja Žinič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Odločitev za materinstvo bi morala biti najenostavnejša in hitra odločitev, a dandanes ni taka. Ženske se vključujejo na trg dela, ker hočejo biti enakovredne moškim tako v poslovnem svetu kot doma – želijo biti enakovredne sohraniteljice družine. Zato se vse več izobražujejo in posledično kasneje vstopajo v delovna razmerja in materinstvo prelagajo na kasnejše obdobje, ko čutijo, da služba zaradi nosečnosti ne bo ogrožena. Z diplomskim delom sem želela izpostaviti probleme, s katerimi se srečujejo predvsem ženske delavke, ki se odločajo za materinstvo. Zaposlene ženske, ne glede na vrsto zaposlitve, nosečnost načrtujejo, da se izognejo morebitni izgubi službe, da se finančno osamosvojijo, si dokončno zgradijo kariero in rešijo stanovanjski problem. Kljub skrbnemu načrtovanju pa 38 odstotkov žensk, ki so sodelovale v anketi, v sebi še vedno nosi strah pred izgubo službe zaradi nosečnosti. Glede na rezultate ankete delodajalci kljub zakonski prepovedi na zaposlitvenih razgovorih še vedno velikokrat zastavljajo vprašanja o zakonskem stanu in načrtovanju družine. Ne glede na vse pa so anketiranke povedale, da se na delovnem mestu dobro počutijo in da so naloge, ki jih opravljajo v službi, njihovemu stanju primerne.
Ključne besede: zakon o delovnih razmerjih, zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, pogodba o zaposlitvi, noseča delavka, materinstvo, dopust
Objavljeno: 22.11.2016; Ogledov: 716; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

6.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI IZ POSLOVNEGA RAZLOGA
Ana Zdešar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu želimo predstaviti različna tolmačenja Zakona o delovnih razmerjih v delu o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ureditev prenehanja pogodbe o zaposlitvi je eno najpomembnejših vprašanj delovnega prava in namenjeno mu je veliko pozornosti. Delodajalci morajo imeti na voljo možnosti, da število zaposlenih in delovna mesta prilagajajo trenutnim potrebam na trgu, saj je od tega odvisno poslovanje podjetja. Izguba zaposlitve je praviloma za delavca izguba edinega vira dohodka za preživetje ali preživljanje njegove družine, zato zakon v svojih določbah ureja tudi zaščito delavca, ki je v tem primeru bolj ranljiv od delodajalca. Osvetliti bi želeli tudi pozitivne in negativne posledice veljavnega zakona v smislu prevelike zaščite delodajalca, kar je lahko v škodo delavca. Zanima nas izvajanje oz. tolmačenje zakona v različnih sodnih primerih, ki jih bomo pregledali, predvsem pa se bomo osredotočili na odpoved delovnega razmerja iz poslovnih razlogov. Ravno tako se bomo osredotočili na primerjavo pravic in zaščite delavca v institutu odpovedi delovnega razmerja iz poslovnih razlogov v primerjavi z drugimi državami članicami EU.
Ključne besede: Zakon o delovnih razmerjih, odpoved iz poslovnega razloga, individualna odpoved, sodna praksa.
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 808; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (504,11 KB)

7.
IZREDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI DELODAJALCA V JAVNEM SEKTORJU
Janja Paripović, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi obravnavam izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca v javnem sektorju, pri čemer je obravnava omejena na javne uslužbence, zaposlene pri neposrednih proračunskih porabnikih (torej v državnih organih in organih lokalnih skupnosti). Namen raziskovanja je analiza oziroma razčlenitev razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca v javnem sektorju, predvsem z upoštevanjem vidika, ali je subsidiarna uporaba ZDR-1 v celoti uporabljiva za javne uslužbence. V nalogi skušam ugotoviti, ali je mogoče (vse) razloge 110. člena ZDR-1 neposredno uporabiti tudi v javnem sektorju ali pa glede uporabe navedenih razlogov v javnem sektorju obstajajo določene posebnosti oziroma so ti razlogi uporabljivi zgolj smiselno ali pa sploh niso uporabljivi. Po začetnem delu naloge, kjer so na kratko (za potrebe tega dela) orisana uslužbenska razmerja, zlasti iz vidika veljavne zakonske ureditve, so krajše predstavljeni načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi v javnem sektorju. V jedru naloge (t. j. poglavju o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca) so podrobneje, ob upoštevanju stališč različnih sodišč in sodne prakse, analizirani razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, določeni v 110. členu ZDR-1. V nalogi sta izpostavljena in podrobneje obravnavana zlasti dva vidika izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Prvi vidik je postopek pravnega varstva javnih uslužbencev ter možnost izenačitve le-tega s pravnim varstvom, ki velja za delavce v zasebnem sektorju. Drugi vidik pa je analiza razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca, določenih v 110. členu ZDR-1, ki se subsidiarno uporabljajo tudi za javne uslužbence, ter možnost njihove uporabe za javne uslužbence. Navedenima vidikoma sta prilagojeni dve od treh tez magistrskega dela. V primerjalnopravnem delu naloge obravnavam avstrijsko zakonodajo in njihov sistem javnih uslužbencev, s poudarkom na načinih izrednega prenehanja službenega razmerja zaposlenih v državnem javnem sektorju. Podrobneje so predstavljeni razlogi za izredno odpoved službenega razmerja avstrijskim državnim uradnikom in izvedena je primerjava le-teh z razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi slovenskega delodajalca v javnem sektorju. V nalogi ugotavljam tudi, ali je nezadostno delovno uspešnost, ki je po avstrijski zakonodaji razlog za izredno odpoved s strani delodajalca, mogoče primerjati s katerim izmed razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca po ZJU, ali pa je takšna odpoved bolj primerljiva z razlogom nesposobnosti po 159. členu ZJU, ki je v slovenski zakonodaji razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu. Slednje predstavlja tretjo tezo magistrskega dela.
Ključne besede: izredna odpoved, pogodba o zaposlitvi, javni sektor, zasebni sektor, primerjava, javni uslužbenec, delavec, subsidiarna uporaba, Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), Zakon o delovnih razmerjih - 1 (ZDR-1), Zakon o javnih uslužbencih (ZJU), slovenska pravna ureditev, avstrijska pravna ureditev, Beamtendientrechtsgesetz (BDG)
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 1509; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

8.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidni osebi
Katarina Budič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo se ukvarjali s problematiko zaposlovanja invalidov in njihovimi pravicami. Tako kot v državah po svetu, je tudi v Sloveniji brezposelnost invalidov večja od brezposelnosti ostalega prebivalstva. Da bi izenačili možnosti zaposlovanja invalidov, je v ta namen državna politika razvila vrsto ukrepov, ki jih je povzela iz drugih držav. Nekaterim pomembnejšim, kot so zaposlitvena rehabilitacija, zaščitna zaposlitev, podporna zaposlitev, zaposlitveni centri in vzpodbude za zaposlovanje smo posvetili več pozornosti. Primerjali smo tudi podatke Zavoda za zaposlovanje in Statističnega urada ob predpostavki, da je zaposlitvena možnost invalidov manjša kot pri neinvalidih. Poudarek smo dali na varstvene določbe, ki jih je zakonodajalec predvidel, da bi invalidom omogočil dodatno varstvo pri zaposlitvi, v času trajanja in pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo je, da so pravice invalidov vključene v številne zakone in predpise, kar povzroča nepreglednosti in nejasnosti. Izpostavili smo tri najpomembnejše zakone, in sicer: Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter Zakon o poklicni rehabilitaciji in zaposlitvi invalidov.
Ključne besede: invalid, pravice invalidov, ustrezno delovno mesto, zakon o delovnih razmerjih, zakon o rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 868; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

9.
IZREDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI S STRANI DELAVCA
Nastja Temlin, 2015, diplomsko delo

Opis: Poglavitni namen diplomskega dela je predstaviti institut izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca po ureditvi v Zakonu o delovnih razmerjih 1 (v nadaljevanju ZDR-1), ki je bil sprejet 13.3.2013, z začetkom veljave 12.4.2013. V diplomskem delu sem podrobneje predstavila pojem izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, razloge za podajo te vrste odpovedi, kakšen je pravni položaj (pravice) delavca ob izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, itd. S pomočjo sodne prakse sem skušala pojasniti razloge za podajo te vrste odpovedi delovnega razmerja, ter hkrati predstaviti konkretne primere in problematiko na področju izredne odpovedi s strani delavca. Obe stranki pogodbenega razmerja imata tako pri sklenitvi, kot tudi pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi vsaka svoje pravice in dolžnosti, ki jih morata spoštovati. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je pomemben institut na delovno pravnem področju, predvsem izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa predstavlja posebno vrsto odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj se odnos med pogodbenima strankama tukaj še poslabša in ga v večini primerov več ni mogoče nadaljevati. Izredna odpoved delavca je mogoča le v primerih, ki jih določa ZDR-1, ter kot že navedeno, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank, delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. ZDR-1 je v delovno pravno področje prinesel veliko sprememb, vključujoč s spremembami na področju izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vendar šele sodna praksa sčasoma pokaže kje se pojavlja nova problematika in katera področja bo potrebno na novo urediti.
Ključne besede: institut izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, pravice in obveznosti, odpoved pogodbe o zaposlitvi, Zakon o delovnih razmerjih-1, posledice, sodna praksa
Objavljeno: 21.04.2016; Ogledov: 1995; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (195,30 KB)

10.
PRAVNI POLOŽAJ ŠPORTNIKOV V SLOVENIJI, NEKATERIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE IN ZDA - PRIMERJALNI VIDIK
Mitja Žigante, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opredeljuje položaj poklicnih športnikov. Sodobni šport ni več samo igra ampak postaja gospodarsko, komercialno, kulturno in reprezentativno vse pomembnejši zato se pojavlja vprašanje ali je to področje zakonsko primerno urejeno. Predvsem nas zanima ali v razmerju med športnikom in športnim klubom obstajajo elementi delovno-pravnega razmerja. V ta namen preverimo obstoj vseh elementov delovnega razmerja, ki imajo svoje izhodišče v 4. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Če upoštevamo, da je šport specifična družbena dejavnost bi s predrugačenjem določenih pravic ter uvedbo izjem bodisi v ZDR ali Zakonu o športu (ZSpo), v teh primerih lahko omogočili sklepanje pogodb o zaposlitvi. V drugem delu analiziramo položaj športnikov, obstoj davčnih ugodnosti in olajšav za športnike, socialni položaj in možnosti pokojninskega oz. premostitvenega zavarovanja zanje. V zadnjem delu naloge se osredotočimo na tujino in poiščemo primere dobrih in slabih praks in na podlagi tega ugotavljamo da bi bile na tem področju pri nas dobrodošle določene reforme.
Ključne besede: športnik, klub, delovno razmerje, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o športu.
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 780; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (366,82 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici