1. Finančna preiskava po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvoraSara Lipovšek, 2019, magistrsko delo Opis: Premoženje naj se odvzame tistim, ki so ga pridobili na nezakonit način ali pa je bilo premoženje na njih preneseno brezplačno ali pa za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti. S tem je smiselno omogočeno varstvo pridobivanja premoženja na zakonit način in zaščita gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine, ki ga zagotavlja pridobivanje premoženja v skladu s predpisi.
Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) se je v slovenskem pravnem redu pričel uporabljati 29. maja 2012. Določa pogoje za uvedbo finančne preiskave in postopek izvedbe finančne preiskave, začasno zavarovanje odvzema in začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora, postopek odvzema premoženja nezakonitega izvora, vodenje evidenc zavarovanja in začasnega odvzema premoženja nezakonitega izvora, hrambo in upravljanje s tem premoženjem, odgovornost Republike Slovenije in mednarodno sodelovanje.
Institut finančne preiskave in kasnejša tožba za odvzem premoženja nezakonitega izvora sta v slovenskem pravnem redu omogočila boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji. Zaradi zapletenosti mednarodnih prenosov premoženja ter razvoja tehnologij, ki jih storilci uporabljajo, je kazniva dejanja zelo težko dokazovati. Za uspešen pregon storilcev kaznivih dejanj ne zadostuje le kazenska obsodba in odvzem premoženjske koristi, nastale iz posamičnega kaznivega dejanja, temveč je bistveno tudi, da se jim odvzame premoženje nezakonitega izvora.
Finančna preiskava se uvede, če se v predkazenskem ali kazenskem postopku izkažejo razlogi za sum, da posamezne osebe razpolagajo s premoženjem nezakonitega izvora in skupna vrednost takega premoženja presega 50.000 EUR. Namen finančne preiskave je ugotoviti obseg nezakonitega premoženja.
V magistrski nalogi smo se omejili na finančno preiskavo, ki jo za potrebe ZOPNI opravi Finančna Uprava Republike Slovenije (FURS). Finančni inšpektor preiskovalec izvaja finančno preiskavo v skladu s 100. členom Zakona o finančni upravi (ZFU). Izvajajo se vsa dejanja, ukrepi in postopki po ZDavP-2. V nalogi smo predstavili štiri indirektne metode ugotavljanja razkoraka premoženja. Predstavili smo evidence, ki jih v skladu s svojimi postopki preverja FURS.
V poglavju pravdni postopek smo podrobneje opisali tudi instituta začasnega zavarovanja odvzema in začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora.
V raziskovalnem delu naloge smo na praktičnem primeru prikazali postopek zbiranja podatkov v finančni preiskavi in simulirali možne zaključke finančne preiskave, pravdnega postopka odvzema premoženja in davčni postopek odmere davka od nenapovedanih dohodkov.
Analizirali in izpostavili smo odločbe ustavnega sodišča in ostalo sodno prakso.
Ključne besede: Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, finančna preiskava, začasno zavarovanje in začasen odvzem nezakonitega izvora, pravdni postopek, Zakon o davčnem postopku
Objavljeno v DKUM: 23.10.2019; Ogledov: 1488; Prenosov: 231
 Celotno besedilo (1,30 MB) |
2. Davčni postopek v luči človekovih pravicKarolina Nina Huber, 2017, magistrsko delo Opis: Med glavne vire proračunskih sredstev spadajo nedvomno davki, katerih pobiranje ureja davčni postopek. Država v davčnem odnosu nasproti posamezniku nastopa oblastno in pri tem mora spoštovati pravice posameznika, ki so ustavno določene. Ustava določa katalog temeljnih človekovih pravic in svoboščin, žal pa te niso kršene le v kazenskih in civilnih zadevah, ampak tudi na področju davčnega prava. Poleg Ustave RS je Slovenija zavezana spoštovati človekove pravice in svoboščine, ki so zapisane v Evropski konvenciji o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kršitve in nespoštovanje človekovih pravic in svoboščin presoja Evropsko sodišče za človekove pravice, ki pa ne obravnava le zadev iz kazenskega področja ali iz področja civilnega prava, temveč tudi iz področja davčnega prava.
Dejstvo je, da prihaja do kršitev tudi v zvezi z davki, zato bom v magistrskem delu raziskovala davčni postopek v luči človekovih pravic. Najprej bom predstavila Evropsko konvencijo o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Evropsko sodišče za človekove pravice, nadalje pa se bom osredotočila na ustavne pravice, ki so nemalokrat kršene v davčnem postopku. Za varovanje človekovih pravic in svoboščin je ustanovljen poseben organ in sicer Varuh človekovih pravic, katerega uvedbo predpisuje Ustava RS. Varuh človekovih pravic in svoboščin oziroma ombudsman je najbolj razširjena oblika neformalnega in zunaj sodnega varstva pravic posameznikov v razmerju do državnih organov. Kadar pride do kršitve, daje slovenska zakonodaja zavezancu za davek na voljo različna pravna sredstva, katerih namen je, da se kršitev odpravi in povrne morebitna škoda. Tovrstna pravna sredstva bom opredelila v predzadnjem poglavju, na koncu pa bom predstavila sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s kršitvami v davčnih postopkih in odločitve sodišča. EKČP zavezuje vsako državo podpisnico, da zagotovi skladnost svoje zakonodaje in ostalih predpisov s konvencijskimi standardi, kar se posledično kaže v prilagoditvah in spremembah v sodni in upravni praksi.
Ključne besede: davčni postopek, kršitve človekovih pravic, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Evropsko sodišče za človekove pravice, Zakon o davčnem postopku, Evropska konvencija o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravna sredstva
Objavljeno v DKUM: 04.08.2017; Ogledov: 2183; Prenosov: 270
Celotno besedilo (637,69 KB) |
3. PRAVILA DAVČNE REVIZIJEAndreja Stopar, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Slovenija upravlja davčni nadzor s kontrolo, inšpekcijskimi pregledi in davčnimi preiskavami. Kot je iz navedenega razvidno, se v Sloveniji še vedno nismo odločili za davčno revizijo kot posebno vrsto davčnega nadzora. Za razliko od inšpiciranja se davčni revizor ne zadovolji z ugotovitvijo, da kako dejanje ni pravilno, temveč poskuša obnoviti celoten potek procesa, ki je privedel do končne nepravilnosti in presoditi poslovanje v vseh njegovih stopnjah.
Davčna revizija oziroma davčno revidiranje je zgolj ena od oblik davčnega nadzora, ki ga opravljajo davčni inšpektorji zaposleni na Ministrstvu za finance. Naloge davčne službe, med katere sodi tudi davčna revizija, v Sloveniji opravlja Davčna uprava Republike Slovenije. Pri svojem delu se opirajo na pravna pravila, strokovna pravila in poklicno-etična načela.
Temeljni pravni predpis, ki ureja davčno revizijo je Zakon o davčnem postopku in Zakon o davčni službi. Poleg teh pa je potrebno pri delu davčne revizije upoštevati še predpise v Kazenskem zakoniku, Zakonu o kazenskem postopku, Zakonu o upravnem postopku in Zakonu o inšpekcijskem nadzoru. V Zakonu o davčnem postopku ni določb, ki bi davčne delavce opozarjale na varovanje etičnih vrednot, zato je Davčna uprava Republike Slovenije sprejela Kodeks etike davčnih delavcev. Po njem se mora ravnati vsak davčni delavec pri opravljanju nalog davčne službe. Ker samostojni poklic davčnega revizorja v Republiki Sloveniji ne obstaja, so načela za davčno revidiranje prilagojena po načelih, ki veljajo za preizkušenega davčnika.
Ključne besede: Davčna revizija, davčni revizor, Zakon o davčnem postopku, Zakon o davčni službi, Kodeks etike davčnih delavcev, Davčne utaje, DURS.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2010; Ogledov: 3059; Prenosov: 308
Celotno besedilo (563,31 KB) |
