| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KONKURENČNOST RAIFFEISENBANK LEIBNITZ EGEN IN NJENE PONUDBE NA SLOVENSKEM BANČNEM TRGU
Maša Leban, 2011, diplomsko delo

Opis: Slovenski bančni trg je deležen sprememb, ki so v veliki meri posledica vstopa Slovenije v Evropsko Unijo. Na podlagi Direktive Sveta Evropske Skupnosti lahko države članice opravljajo na območju Slovenije vzajemno priznane bančne storitve. Te lahko opravlja preko ustanovljene podružnice ali neposredno na bančnem trgu. Tako se na trgu pojavlja vedno več ponudnikov bančnih storitev in posledično narašča tudi konkurenca. Močan vpliv na konkurenco imajo številne direktive Evropske Unije, ki težijo k enotnemu trgu. Banke ponujajo enake bančne storitve, razlikujejo jih pogoji in cene. Pri primerjavi bančnih storitev sem ugotovila da se cene med slovenskimi ponudniki ne razlikujejo bistveno. Raiffeisenbank Leibnitz je na podlagi cen med manj ugodnimi ponudniki. Tudi paleta storitev Raiffeisenbank Leibnitz se v večji meri razlikuje od ponudbe slovenskih bank, kar gre pripisati temu da v večini svoje dejavnosti opravljajo na avstrijskem bančnem trgu. Svoje prednosti in s tem konkurenčnost mora poiskati v subjektivnih dejavnikih, ki jih težko določimo, saj so odvisni od vsakega posameznika. Ti dejavniki (zaposleni, okolje, tehnična podpora), ki definirajo bančni produkt, vplivajo na kakovost storitve in zadovoljstvo odjemalca storitve. In ravno ti dejavniki so razlikovalna lastnost med ponudniki bančnih storitev
Ključne besede: konkurenca v bančništvu, SEPA, Zakon o potrošniških kreditih, Basel III, bančna storitev oz. produkt, osebni račun, plačilne kartice, varčevanje, krediti, naložbe, zavarovanja, elektronsko bančništvo
Objavljeno: 29.06.2011; Ogledov: 1437; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (932,95 KB)

2.
PRENOVA SPLETNEGA BANČNIŠTVA NA PRIMERU NOVE KBM
Natalija Grager, 2012, magistrsko delo

Opis: Glede na današnjo konkurenco na tržišču in glede na sam tempo življenja je za podjetja pomembno, da se neprestano prilagajajo in iščejo načine, kako zadovoljiti svoje uporabnike. Tako morajo tudi banke prilagajati svoje procese in iskati nove prodajne poti ter ponuditi nekaj, kaj druge banke ne ponujajo. Ena izmed zelo priljubljenih prodajnih poti tako za banko kot za uporabnike je elektronsko bančništvo. Pri elektronskem bančništvu je trenutno najbolj priljubljeno mobilno bančništvo takoj za spletnim bančništvom. Seveda je eden izmed zelo pomembnih vidikov samega spletnega kot tudi mobilnega bančništva varnost. Uporabniki namreč ne bi uporabljali spletnega bančništva, ki ni varno in v katerega lahko vdre nepridiprav in odtuji njihovo premoženje ali identiteto. Zato je tudi pomemben zakon o elektronskem poslovanju in kazenski zakonik, kjer je opisano, kako se kaznujejo posamezne kršitve v povezavi z računalniškim kriminalom. Drugi zelo pomemben vidik pri spletnem bančništvu je sama funkcionalnost spletnega bančništva, saj če le-ta ni funkcionalen, ga uporabniki ne bodo uporabljali. Za banke je zelo pomembno, da prilagajajo svoje obstoječe procese uporabnikom. Spletno bančništvo je eden izmed teh procesov, ki je na voljo uporabnikom že kar nekaj časa in je zato v nekaterih bankah že zastarelo in uporabnikom neprijazno. Da banke zadovoljijo uporabnike in jim ponudijo ter presežejo njihova pričakovanja, je potrebno poslovni proces kot je spletno bančništvo kontinuirano prenavljati. Seveda je za takšen poseg potrebno dobro poznavanje samih poslovnih procesov. V banki morajo tako natančno definirati poslovni proces, ki ga želijo spremeniti. V našem primeru je ta poslovni proces bil spletno bančništvo. Tako kot pri prenovi drugih poslovnih procesov si je tudi pri prenovi spletnega bančništva potrebno zastaviti določeno metodo po kateri bo sama prenova potekala. Seveda moramo pred samo prenovo ugotoviti tudi vzroke za prenovo tega določenega procesa kot tudi cilje, ki jih želimo s samo prenovo doseči. Tako so se tudi v Novi KBM odločili prenoviti spletno bančništvo Bank@Net. S prenovljeno verzijo Bank@Neta uporabnikom ponujajo lepši in boljši grafični vmesnik kot tudi možnost analiziranja in spremljanja svojega denarja. Seveda prenovljen Bank@Net ponuja tudi nove funkcionalnosti, katere banka tudi sproti dopolnjuje tako, da ima uporabnik na voljo čim več storitev iz domačega naslonjača. Glede na to, da konkurenca na trgu ne počiva, je za banko kot je Nova KBM pomembno, da tudi v prihodnosti vlaga v razvoj in posodobitev poslovnih procesov. Tako bi lahko banka na primer ponudila tudi aplikacijo Bank@Net namenjeno mobilni uporabi. Banka bi lahko tudi ponudila možnost personalizacije samega Bank@Neta. S tem bi bila uporaba še enostavnejša in uporabniku prijaznejša. Lahko bi tudi razvili svojo aplikacijo za nov operacijski sistem Windows 8. Seveda je še marsikatera novost, ki bi jo banka lahko ponudila svojim uporabnikom in s tem poenostavila samo poslovanje z banko. Najbolje bi bilo, če uporabnikom sploh več ne bi bilo potrebno obiskati v banke in bi lahko vse storitve opravili od doma.
Ključne besede: Elektronsko bančništvo, internetno bančništvo, varnost pri elektronskem bančništvu, zakon o elektronskem poslovanju, Nova Kreditna banka Maribor, Prenova elektronskega bančništva, Bank@Net
Objavljeno: 22.10.2012; Ogledov: 1352; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (2,85 MB)

3.
SISTEM JAMSTVA BANČNIH DEPOZITOV V REPUBLIKI SLOVENIJI IN EU
Nika Leljak, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju sem obdelala tematiko zavarovanja depozitov. Podrobno sem razdelala zakone, ki definirajo zavarovanje bančnih depozitov. Preučila sem, kako se je višina jamstva vlog spreminjala skozi zgodovino Republike Slovenije. Opisala sem tudi direktivo iz evropske zakonodaje , in sicer Direktivo o sistemu zajamčenih vlog iz leta 1994 in njene popravke in leta 2009. V osredju dela sem natančno opisala slovenski sistem jamstva bančnih depozitov in ob tem ugotovila, da so v Sloveniji zajamčene do 100.000,00 EUR na vsaki banki na posameznega komitenta. Med seboj sem primerjala tudi zavarovanje depozitov v preostalih državah članicah Evropske unije. Tako sem prišla do zaključka, da se jamstvo med državami ne razlikuje veliko, morda bi izpostavila le Irsko, ki ima neomejeno jamstvo za depozite. Medtem ko ima večina preostalih držav jamstvo do 100.000,00 EUR.
Ključne besede: Jamstvo, depoziti, Zakon o bančništvu, evropske direktive
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1498; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

4.
RAZVOJ INVESTICIJSKEGA BANČNIŠTVA V SLOVENIJI
Vid Lešnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Delo diplomskega seminarja podrobneje obravnava trg investicijskega bančništva v Sloveniji. S pomočjo izbranih obdobij nudi tudi prelet zgodovine slovenskega bančništva. Jasno je prikazano, kaj bančništvo v Sloveniji zakonsko predstavlja in s čim vse se banke lahko ukvarjajo. Prikazane so tudi največje investicijske banke na svetu glede na dobljene provizije in trenutna gospodarska situacija, v kateri se nahajajo. V empiričen del je vključenih pet največjih bank v Sloveniji glede na tržni delež. Prikazana je primerjava med njimi, glede na prihodke iz naslova investicijskega bančništva. Prav tako je posebej predstavljena primerjava prihodkov iz naslova svetovanja podjetjem. Obravnavano je obdobje med leti 2007 in 2013, tako da prikazuje dinamiko pred globalno finančno in dolžniško krizo in v času trajanja le-te. Prihodki investicijskega bančništva v Sloveniji so v času globalne finančne in dolžniške krize močno padli in ne predstavljajo večjega deleža v celotnem poslovanju bank. Kljub temu, je investicijsko bančništvo izjemno pomemben del bančnega sistema in gospodarstva nasploh.
Ključne besede: Investicijsko bančništvo, zakon o bančništvu, razvoj bančništva, svetovanje podjetjem.
Objavljeno: 04.12.2014; Ogledov: 851; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (12,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici